Dejstva

Zakaj slovenski evroposlanci v Bruslju nimajo vpliva?

Ljubljana, 06. 06. 2024 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Neža Steiner, Špela Bezjak
Komentarji
230

705 evropskim poslancem, med njimi osmim slovenskim, se v prihodnjih dneh izteče petletni mandat v Bruslju. 27 držav članic bo v novem sklicu izvolilo 720 novih, na račun dodatnih 15 jih bo Slovenija odslej imela devet. Kakšna pa je dejanska moč slovenskih evroposlancev v Bruslju? Na lestvici najvplivnejših imen s seznama aktualne osmerice ni. Pa so nekateri vseeno pomembno prispevali na posameznih področjih. Preberite, kaj je slovenska izbrana vrsta v Bruslju sploh počela in kdo sta poslanca, ki poleg politike služita še drugje.

Najvplivnejših 100

Na prestižno lestvico 100 najvplivnejših evroposlancev, ki jo pripravlja EU Matrix, se uvrsti vsak sedmi oziroma skupno 100 tistih, ki imajo največjo moč pri oblikovanju skupne evropske politike. Na seznamu tokrat Slovencev ni, najvplivnejša je pričakovano predsednica parlamenta, Maltežanka Roberta Metsola iz vrst Evropske ljudske stranke EPP. Na listi najuglednejših najdemo največ nemških evroposlancev, sledijo Španci, Romuni, Francozi, Nizozemci in Portugalci. Med stoterico je 39 žensk, 37 evroposlancev je bilo leta 2019 izvoljenih prvič. 36 poslancev je starejših od 60 let, 14 pa mlajših od 40 let. EU Matrix je sestavil tudi lestvico 40 najvplivnejših pod 40 let, na kateri 31. mesto zaseda evropska poslanka in nosilka liste GS Irena Joveva, ki pripada evropskim liberalcem Renew Europe. Najbolj so sicer zastopani poslanci Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov S&D, na lestvici jih najdemo 35, sledi 27 EPP-jevih in 25 poslancev stranke Renew Europe.

Pri izračunu vpliva, ki ga posamezni evroposlanec dosega, analitiki EU Matrixa upoštevajo vodstvene položaje, ki jih poslanci zasedajo formalno in tudi neformalno, pa njihovo dejansko zakonodajno delo, politično mrežo, članstvo v odborih itd. Kot so zapisali, njihove ocene temeljijo na 15-letnih izkušnjah njihove ekipe, ki je strokovno usposobljena za interpretacijo podatkov EU.

Slovenski evroposlanci podpovprečni

Naših osem aktualnih evroposlancev v Evropskem parlamentu pod črto dosega podpovprečne rezultate, ocenjujejo na platformi EU Matrix. Med glavnimi razlogi je omejena zastopanost Slovencev na vodilnih položajih in s tem manjši prispevek pri oblikovanju zakonodaje. Izjema so nekatera področja. Med 27 državami so se slovenski evroposlanci uvrstili na peto mesto na področju zdravstva, kjer je vidnejša Irena Joveva, ki je sicer podpredsednica odbora za javno zdravstvo. Zaradi močne zastopanosti Slovenije v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve je slovenska osmerica dosegla drugo mesto. Milan Brglez izstopa pri okoljskih temah, kjer velja za enega najvplivnejših politikov na evropski ravni. Tudi na zunanjepolitičnem parketu slovenski evroposlanci puščajo dober vtis, manj uspešni so na področju financ ter digitalnih in notranjih trgov. 

Kot pojasnjuje doc. dr. Jure Požgan, strokovnjak za mednarodne odnose, je majhen vpliv slovenskih evroposlancev povezan tudi z relativno šibkim položajem poslancev znotraj izbranih političnih skupin na ravni Evropskega parlamenta (z izjemo Nemca, pa še ta je podedoval položaj od predhodnice Fajon). "Na to vpliva dvoje: prvič, visok delež izvolitev novih obrazov (glede na malo število poslancev, ki jih ima Slovenija), ki na ravni evropske politike niso poznani in etablirani (nedavne izjave vodilnega kandidata o tem, da ne ve kdo so slovenski zeleni) in potem ne zasedajo pomembnejših položajev v okviru delovnih teles EP. In drugič, manjša aktivnost slovenskih evroposlancev, kjer pri delu v odborih ne pustijo vidnejšega vtisa oziroma so zastopani v odborih, ki ne sodijo med najbolj prepoznavne in pomembne," dodaja Požgan. 

Evropski poslanci

Kje sedijo Slovenci?

Irena Joveva (Renew Europe, GS) je podpredsednica pododbora za javno zdravje in podpredsednica delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija ter članica odbora za kulturo in izobraževanje ter odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Klemen Grošelj (Renew Europe, Zeleni Slovenije) je član odbora za zunanje zadeve ter delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija.

Milan Brglez (Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, SD) je član odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter član delegacije pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija. Matjaž Nemec (Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, SD) je položaje podedoval od svoje predhodnice in aktualne zunanje ministrice Tanje Fajon in je predsednik delegacije za odnose z državami Magreba in Unijo arabskega Magreba, vključno s parlamentarnimi odbori EU-Maroko, EU-Tunizija in EU-Alžirija, ter član konference predsednikov delegacij, odbora za zunanje zadeve in delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija.

Romana Tomc (Evropska ljudska stranka, SDS) je podpredsednica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter članica delegacije za severno sodelovanje in odnose s Švico in Norveško ter delegacija v skupnem parlamentarnem odboru EU-Islandija in v skupnem parlamentarnem odboru Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Milan Zver (Evropska ljudska stranka, SDS) je podpredsednik delegacije za odnose z državami južne Azije in član odbora za kulturo in izobraževanje. Ljudmila Novak (Evropska ljudska stranka, NSi) je članica odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter delegacije za odnose z Izraelom. Franc Bogovič (Evropska ljudska stranka, SLS) je podpredsednik delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija in član odbora za kmetijstvo.

Za Bogoviča dodaten zaslužek kmetija, Brglez predava

Kot navaja portal Transparency International, sta od osmih poslancev dodatne zaslužke prijavila zgolj Franc Bogovič in Milan Brglez. V izjavi o zasebnih interesih je Bogovič navedel, da s svojo kmetijo letno ustvari 30.000 evrov. Brglez pa dodatno služi s poučevanjem, na leto 5000 evrov, od tega 3500 za poučevanje, raziskovanje, mentoriranje in članstvo v komisijah na Fakulteti za družbene vede ter 1500 za poučevanje na mariborski pravni fakulteti.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Od leta 2009 vsi evropski poslanci, ne glede na standard države, kjer so bili izvoljeni, prejemajo enako plačo, ki trenutno znaša 10.075 evrov bruto. Po plačilu davkov EU in prispevkov za zavarovanje to pomeni 7853 evrov neto. Sledi še domači odbitek, vsakemu od osmih finančna uprava odmeri še dohodnino. Poleg plače pa evropski poslanci tako kot nacionalni prejemajo še številna nadomestila, od povračila stroškov prevoza in denimo dnevnic – do mesečnega pavšala, ki znaša 4950 evrov.

Katere države so najbolj vplivne?

Na splošno so bolj vplivne večje članice Unije, ki imajo tudi veliko več svojih predstavnikov v parlamentu. Samo Nemčija ima denimo 96 evroposlancev, Francija 79, Italija 76 itd. Vendar pa EU Matrix ugotavlja, da so v ospredje uspele prodreti tudi nekatere manjše države s precej manj poslanci, kot sta denimo Malta in Luksemburg, ki imata vsaka po šest evroposlancev, a ti večinoma zasedajo vodilne položaje in so v ospredju pri pripravi ključnih zakonov in dokumentov Unije. Kot rečeno, ima Malta tudi predsednico parlamenta Metsolo, Luksemburg pa podpredsednika Marca Angela

Mihael Cigler, predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije, ki v Bruslju od leta 2004 deluje kot registriran lobist, sicer ocenjuje, da so najbolj vplivne države Nemčija, Francija, Irska, Poljska, Češka, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Italija in tudi Hrvaška.

Doc. dr. Draško Veselinovič, predsednik upravnega odbora Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA), dodaja, da so najbolj vplivne, sistematične in dobro organizirane praviloma največje države, ker imajo kapacitete, dolgo tradicijo državotvornosti in s tem tudi dobro razumevanje tovrstnega delovanja in uveljavljanja svojih interesov ter imajo seveda posledično praviloma dovolj denarja. "Močne so tudi nekatere večje evropske regije kot npr. Lombardija, Baden-Württemberg ipd. Zanimivo, da so po brexitu postali v Bruslju dosti bolj aktivni Britanci."

Manjša je država, več mora vložiti v lobiranje, izpostavlja Cigler in dodaja, za državo, ki ima enega komisarja in odslej devet evropskih poslancev, se ve, da velikega vpliva brez lobiranja ne more imeti. Je pa lahko dobra v okviru posameznih zadev v Svetu ministrov. "Problem Slovenije je, da stalno predstavništvo v Bruslju ne razume, kaj je lobiranje, in menijo, da to počnejo. V bistvu so zgolj kretničarji. Našim podjetjem in interesnim organizacijam zgolj servisirajo informacije."

Po objavi članka so se odzvali s Stalnega predstavništva Republike Slovenije: "Na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju predstavljamo in zastopamo interese naše države pri Evropski uniji. Prizadevamo si, da interese Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb kar najbolj vključimo v pravne akte in druge aktivnosti EU ter da imajo Slovenija in njeni državljani tako v okviru EU kar največ koristi," je pojasnila uradna govorka Špela Horjak. 

"Zadnji primer uspešnega zastopanja interesov Slovenije s strani Stalnega Predstavništva je spremembra evropske zakonodaje na področju označevanja mešanic medu, ko so bila ravno na pobudo Slovenije sprejeta novo pravila, ki bodo zagotavljala, da bodo potrošniku medu na evropskem trgu natančno vedeli iz katerih držav mešanica medu prihaja, Evropska komisija pa bo morala še poostriti sistem spremljanja kakovosti in sledljivosti medu. Sprememba prinaša koristi ne samo potrošnikom temveč tudi evropskim, tudi slovenskim, čebelarjem, ki ne bodo več žrtve nelojalne konkurence nekvalitenih medenih proizvodov na evropskem trgu."

Veselinovič ocenjuje, da smo glede na svojo velikost in koliko vlagamo v to, celo relativno uspešni, da pa bi lahko bili bistveno bolj vplivni ob razumevanju pomena lobiranja in boljši organizaciji naše državotvornosti. 

Največ lobističnih stikov prijavila Irena Joveva

Medtem ko je vpliv slovenskih evroposlancev podpovprečen, je pomembno vprašanje, kdo pa skuša vplivati na njihovo delovanje. Vsi slovenski poslanci v Bruslju so do zdaj sprejeli lobiste. Največ srečanj z lobisti je prijavila Irena Joveva, od julija 2019 jih je imela 166. Sledita Franc Bogovič (v dveh letih je prijavil 129 srečanj) in Milan Brglez (121 srečanj). Na drugi strani slovenskih evropskih poslancev sta Romana Tomc in Ljudmila Novak, slednja je prijavila osem srečanj, Tomčeva pa 13.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Dejstva: Volitve

KOMENTARJI (230)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

St. Gallen
07. 07. 2024 12.42
Dobrno ze nekaj casa krasi Golobova kapelica. Torej prestop v Nsi ni nemogoc.
FoxnarCa
07. 07. 2024 09.05
Slovenci so poimenovani z Vrečarji: vsak naklada samo v svojo vrečo, zato nimajo vpliva.!
LuxVeritas
25. 06. 2024 09.32
zaradi levicarjev ki non stop lazejo pa mislijo da tisti iz bruslja tega ne vedo. to pokazejo z dejanji ko ne smerglajo nasih totalitaristov.
SlobodaNE
08. 06. 2024 10.16
Ljudmilo Novak bomo volili ta domač pehtran !
The Inteligent Investor
06. 06. 2024 21.54
2 miljonska drzava mima vpliva v 600miljonski EU
kuku...kuku
06. 06. 2024 20.19
+2
pri izvolitvi v evropski parlament se gre samo za denar...
Betuul
06. 06. 2024 19.39
+3
Zaradi tega ker je premal samo 🤑otepač😝“mlatilnica”; če ni v temelju poslanca vsaj 💰💰💰€
Grma53
06. 06. 2024 16.53
+0
Bruselj nam dol visi. Mi se sedaj ukvarjamo z našimi jedernimi državami, kot so: Palestina, Alžirija, Sirija.
Harpuna
06. 06. 2024 16.38
+3
Kako bi imeli vpliv,predvsem poslanci GS in SD so hlapčki Bruslja in so njihovi poslanci v Sloveniji namesto obratno,kar smo videli v soočanjih,Jovevo in Nemca ne brigajo težave Slovenije in naši nacionalni interesi in te interese zastopati v Bruslju,ampak nonstop trobita samo kaj pravijo v Bruslju,ker s svojo glavo ne znajo razmišljati.
avgust.
06. 06. 2024 16.35
+3
Sicer pa naši poslanci predstavljajo manj kot pol procenta prebivalcev EU, se pravi eno četrtino ali še manj kakšnega večjega evropskega mesta, ki ga vodi en župan, mi pa moramo imeti za enako število ljudi 90 poslancev + 20 ministrstev z vso pripadajočo posadko in opremo.
Senzor
06. 06. 2024 16.26
+0
Janja Sluga sramotna zagovornica predlaganih referendumov Svobode. Brez strokovnih argumentov, vse podkrepljeno samo z političnim natolcevanjem škodljive opozicije.
medvescak
06. 06. 2024 15.55
+5
Edini evroposlanci z vplivom so ti, ki so povabljeni na ekonomski forum v Davosu. Vsi ostali so marionete in nepomembneži z dobro plačo in to je to.😙
Eos_5
06. 06. 2024 15.39
+1
Nedelja je čas za kavč ali naravo. Volitve, nimam časa.
SlobodaNE
06. 06. 2024 15.36
+4
Za Janševo vemo da se bojijo lastne sence plače nikoli ne razkrivajo
St. Gallen
06. 06. 2024 15.31
+2
bolje kanton Svice kot kanton Balkana
SlobodaNE
06. 06. 2024 15.29
+1
Bolje ne bo nikoli pa če pride ne vem kdo. Vrh blaginje tudi pod Golobom.
xyxyxyxyxyxyxy
06. 06. 2024 15.20
-1
Esdeesivi so tam, da blatijo Slovenijo. Za tako delovanje bi bilo potrebno preprečiti ponovno izvolitev EU. V tem vodita Zver in Tominčeva
SlobodaNE
06. 06. 2024 15.28
+4
avgust.
06. 06. 2024 16.29
+0
In Joveva, ki glasuje za zlorabo otrok, ona nam res dviguje ugled.
tom74
06. 06. 2024 15.13
+7
Gredo zaradi sebe in ne Slovenije...Ti bi šli tud v Beograd, če bi bla ista plača
Mozart60
06. 06. 2024 15.02
+6
Nekaj kandidatov za evropske poslance koliko vidim je že za v muzej novejše zgodovine.
DasaizDalasa
06. 06. 2024 14.41
+9
Da nimajo vpliva ne drži. Zelo velik vpliv imajo na svojo denarnico.