Zaprta deponija višja za več metrov
Krajani Tenetiš zadnji dve leti pogledujejo proti nekdanjemu odlagališču. Na njem opažajo velike spremembe, o katerih jih uradno ni obvestil nihče. Potem ko so po njihovem uporu julija 2009 odlagališče zaprli in je bilo videti, da je sanacia skoraj končana, so začeli na zaprto deponijo spet voziti tovornjaki, in sicer gradbeni material. Med drugim tudi z zasebnih gradbišč. "V zadnjem letu oziroma dveh so ogromno materiala navozili na deponijo, gradbenega oziroma izkopanega," nam pove predsednik Krajevne skupnosti Tenetiše Anton Drakslar. Dodaja, da je danes deponija zagotovo višja za šest ali več metrov.
Kaj se dogaja na deponiji Tenetiše in kakšna je zapuščina gradnje zapora v Dobrunjah? Del gradbenih odpadkov še vedno leži v naravi, tudi na zemljišču župana Dobrepolje, ki pravi, da ni krivec in da odpadkov zaradi visokih stroškov ne more odstraniti. Nocoj v oddaji 24UR, rubrika Fokus.
Da vozijo tovornjaki na to območje gradbene odpadke, se je lahko prepričala tudi ekipa Fokusa. To pa nam je potrdil tudi direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon. V zadnjih dveh letih je po njegovih besedah končalo na deponiji 50.000 kubičnih metrov odpadkov.
Berčon zavrača očitke, da bi šlo za nezakonito odlaganje. Pojasnjuje, da na območju izvajajo sanacijska dela. Odstranili so velika drevesa, katerih koreninski sistem, pravi, vpliva na odlagališče, hkrati izvajajo dodatno prekrivanje in povezovanje treh odlagalnih polj. Pri tem se Berčon sklicuje na okoljevarstveno dovoljenje in inšpekcijsko odločbo. Monitoring je namreč pokazal onesnaženost bližnjega potoka, zaradi česar je Komunala lani začela s sanacijo.
Kljub temu je zaprto deponijo prejšnji mesec obiskala okoljska inšpektorica. Na Inšpektoratu za okolje in prostor so nam pojasnili, da so avgusta prejeli prijavo nezakonitega odlaganja odpadkov, kar je razlog, da so vzeli Tenentiše pod drobnogled. Ugotovitve inšpekcije še niso znane.
Odlaganje gradbenih odpadkov drago, v Tenetišah zastonj
Gradbinci opozarjajo, da je uradnih deponij premalo, stroški odlaganja pa previsoki. In če je na uradni deponiji treba plačati tudi 50 evrov ali več za tono odpadkov, direktor Komunale Kranj razlaga, da odlaganja na deponiji ne zaračunavajo. Morajo pa, pravi, tisti, ki odlagajo tam, navoženo vgraditi in poravnati. Ob tem Berčon sprva zamolči, da v Tenetišah končajo tudi odpadki z zasebnih gradbišč.
Kaos na področju gradbenih odpadkov
Mirko Šprinzer, prokurist podjetja Deltaplan, ki je glede gradbenih odpadkov svetoval v velikih državnih in zasebnih projektih, govori o kaosu na področju odlaganja. Kot pravi, nastaja v Sloveniji približno 8 milijonov ton gradbenih odpadkov na leto, ki so v postopkih dovoljevanja teoretično načrtovani, v praksi pa ni izvedbenih rešitev. Imamo veliko poblaščenih prevzemnikov, ki pa so raztreseni po Sloveniji ali pa imajo premajhne kapacitete za take vrste in količine gradbenih odpadkov, je kritičen Šprinzer.
Ko je najnižja cena tudi problem
Na še eno sistemsko težavo opozarja direktor gradbenega podjetja Semago Goran Bijelić. Težavo vidi v načinu izbire izvajalcev v postopkih javnega naročanja. "Rak rana je, jaz mislim, v problematiki javnih naročil, ki tretirajo, gledajo vseskozi najnižje cene, hkrati pa nek javni naročnik ne preverja možnosti, kako bo za neko ponujeno ceno lahko izvajalec odpadek odložil tam, kjer je to uradno možno." Bijelić je prepričan, da včasih tržne cene ne pokrivajo stroškov uradnih deponij.
A to ne more biti opravičilo za to, da gradbeni odpadki končajo v naravi, kot se je to zgodilo v primeru gradnje novega moškega zapora v Dobrunjah.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.