Zaradi kadrovske krize za zdaj 55 intenzivnih postelj, pritisk covid bolnikov narašča, odprli še tri bolnišnice

Ozko grlo drugega vala – pomanjkanje medicinskih sester in zdravnikov, ne ventilatorjev

V štirih covid bolnišnicah, UKC Ljubljana, UKC Maribor, Klinika Golnik in SB Celje, je ta hip na voljo 44 postelj intenzivne terapije, najzahtevnejšo oskrbo pa potrebuje 13 ljudi.

Ker je obolelih za covid-19 v bolnišnicah zasedlo že več kot 80 odstotkov predvidenih vseh kapacitet, torej tudi na oddelkih, so v soboto aktivirali še bolnišnice tako imenovane druge linije oziroma kategorije, to so SB Novo mesto, SB Murska Sobota in SB dr. Franca Derganca Nova Gorica, in s tem pridobili dodatnih 15 postelj intenzivne terapije, poudari prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, in pojasni, da je po strategiji določeno aktiviranje druge linije bolnišnic, potem ko je zasedenost prve linije, to je covid bolnišnic, več kot 70-odstotna.

Minister za zdravje Tomaž Gantar doda, da se "znova vzpostavlja način dela kot v času epidemije, je pa tokrat organizacija dela brez zapiranja bolnišnic za ostale bolnike zahtevnejša. Predvsem pa trenutno ne posegamo v delo bolnišnic pri vseh ostalih programih, kar je pomembno zaradi že sicer dolgih čakalnih dob. V oktobru bomo število po potrebi povečali. S tem v zvezi je nujno spoštovanje zaščitnih ukrepov s strani vseh nas."

Drugi val ima namreč drugačno strategijo, ne popolnega zaprtja, kot spomladi, "število postelj intenzivne terapije bomo prilagajali prilivu bolnikov, ker bi sicer morali opustiti redni program, kot v prvem valu, tega pa zdaj ne želimo. Cilj je ohraniti redni program čim dlje in ga ob porastu delno ukinjati, če ne bo šlo drugače", doda dr. Beović. 

Dogovor sedmih bolnišnic in ministra – za en mesec 59 intenzivnih postelj in 175 na oddelkih

Na petkovem sestanku premierja Janeza Janše, ministra za zdravje Gantarja, poslovnih in strokovnih direktorjev sedmih bolnišnic prve in druge linije (UKC Ljubljana, UKC Maribor, Klinika Golnik, SB Celje, SB Novo mesto, SB Murska Sobota, SB dr. Franca Derganca Nova Gorica) in vodje strokovne skupine dr. Beović so se dogovorili, da bodo za prihajajoči mesec zagotovili 59 postelj intenzivne terapije, 175 postelj na oddelkih za covid bolnike in posledično toliko strokovno usposobljenih zdravniško sestrskih ekip. 

To po besedah Beovićeve te bolnišnice še zmorejo z minimalno odpovedjo rednih dejavnosti. "Če se bo trend obolelih nadaljeval s takšno hitrostjo kot zdaj, bo to gotovo premalo", je jasna dr. Beović. 

Takrat bo, takšen je načrt, preostalih šest splošnih bolnišnic (SB Brežice, SB Izola, SB Jesenice, SB Slovenj Gradec, SB Ptuj, SB Trbovlje) prispevalo kader in pomagalo najbolj obremenjenim bolnišnicam. "Koliko kdo, na kakšen način, še ni jasno. Potrebna je pravna podlaga." Minister Gantar ob tem pojasni, da peti protikorona paket "predvideva zato možnost prerazporejanja zaposlenih". 

Generalni direktor UKCL Poklukar vidi hitro rešitev v prerazporejanju sester na nivoju celotne države, UKCL bo prerazporedil 73 sester 

V največji bolnišnici UKC Ljubljana, ključna težava je premalo sester, že prerazporejajo kader iz različnih klinik v enakem proporcionalnem deležu za oskrbo covid pacientov, poudari generalni direktor Janez Poklukar, zato podobno rešitev vidi tudi na nivoju celotne države. 

*Odziv 'prve bojne linije', anesteziologa, vodje oddelka za respiratorno terapijo UKC Ljubljana primarija Dušana Vlahovića."Zdravnike in medicinske sestre se ne da kar kupiti, tako kot ventilatorje. Enote za intenzivno terapijo so pri nas zasedene skoraj 90 odstotno. Tudi, če ukinemo vse redne dejavnosti, te enote ni možno izprazniti čez noč in ni možno delati brez njih."

Konkretno to za UKC Ljubljana pomeni, da bodo dva odstotka oziroma 73 medicinskih sester iz drugih oddelkov prerazporedili, tudi v Bolnico Petra Držaja, kamor bodo še ta teden preselili 'necovid' dejavnosti Infekcijske klinike, gre za okoli 40 postelj, ki se bodo morale zaradi covid bolnikov umakniti.

Takšen model Poklukar predlaga za celotno državo. Za Dejstva je povedal: "Preštejmo, koliko sester potrebujemo za vstopne točke, štiri covid bolnišnice in negovalne bolnišnice za covid, in nato dobimo številko s solidarnim prispevkom vseh organizacij v mreži javnega zdravstva." 

To pomeni, da bi našli sestre po vseh javnih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji in jih začasno prezaposlili, s tem pa bi se obremenitev zaradi covida razporedila po celotnem zdravstvenem sistemu, ne le po covid bolnišnicah, kjer se že sicer soočajo s kritičnim pomanjkanjem sester in zdravnikov. 

Ena covid postelja sta dve postelji manj za druge bolnike

Ob zares kritičnem pomanjkanju visoko usposobljenih medicinskih sester, je problem tudi prostor. Pomembno dejstvo za vse bolne državljane, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. "Ena covid postelja namreč pomeni, da sta za druge bolnike dve postelji manj," poudari Poklukar. Zakaj? Bolniki so v bolnišnici od dva- do trikrat dlje časa kot drugi bolniki, poleg tega je potrebnega veliko več osebja, ki je zaščiteno z osebno varovalno opremo in tako ne sme skrbeti še za druge bolnike, ampak le za tiste s covidom, da ne raznašajo virusa, torej morajo biti oddelki in ekipe ločeni.

V UKC Maribor imajo dve ozki grli, kader in prostor. Ob medicinskih sestrah jim primanjkuje tudi zdravnikov intenzivistov. Direktor prof. dr. Vojko Flis pove, da je "problem predvsem ustrezno usposobljen kader, ki je vešč delovanja z ventilatorji in drugimi zahtevnimi aparaturami. Na prostem trgu ni sester in zdravnikov, zato jih je težko nadomeščati, težko se bo izogniti opuščanju specialističnih ambulant." Ob tem nimajo niti primernih prostorov. Zgovorno dejstvo je, da bodo zdaj za dve intenzivni postelji preuredili operacijsko dvorano, kjer bodo morali napeljati še dodatne ustrezne priključke za ventilatorje in druge aparature.

V manjših bolnišnicah imajo že zdaj precejšnje težave s prerazporejanjem kadra. Ob sestrah imajo premalo tudi zdravnikov infektologov in intenzivistov. Ob tem prof. dr. Marko Noč, član strokovne skupine za covid-19, ki skrbi za koordinacijo intenzivnih enot, sicer predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana, jasno:"Vedno znova poudarjam, da je medicinske sestre treba finančno nagraditi, predvsem na najtežjih delovnih mestih, urgenci, intenzivni, že leta smo na rdečih obratih, zdaj je trenutek resnice za naše zdravstvo." 

Za zdravstvo se vsa leta nameni premalo denarja – 8,3 odstotka BDP, kar je pod povprečjem 36 članic gospodarsko razvitih članic OECD, ki znaša 8,8 odstotka BDP. 

Tako se ni dovolj zaposlovalo, niso se zviševale plače, ni bilo nagrajevanj, plače pa so za izjemno zahtevno delo prenizke, zato medicinske sestre raje odhajajo na manj naporna delovna mesta, denimo v referenčne ambulante, neredko zdravstvo zapuščajo. Izhodiščne bruto plače diplomirane sestre znašajo od 1485 do 1737 evrov, srednjih sester pa od 1003 do 1220 evrov. 

Od 95 postelj intenzivne terapije, danes je torej to le še številka na papirju, kot jasno opozarja dr. Noč, jih je bilo v prvem valu zasedenih največ 36 oziroma 32 odstotkov. Razlog za nizko zasedenost intenzivne terapije je bila ustavitev življenja v državi, okužbe se niso širile, zdaj je drugače, zato se dr. Noč boji, da bo "naval na bolnišnice večji, če se ukrepov oziroma priporočil ne bomo dosledno držali".

Konkretno, v bolnišnici se je zdravilo 20 odstotkov okuženih, od teh petina na intenzivni terapiji. "Tako danes že vemo, če je v bolnišnici 66 covid bolnikov, jih bo petina, torej kakšnih 13, čez teden dni na intenzivni terapiji."

Ventilatorjev dvakrat več kot intenzivnih postelj, zdravniško sestrskih ekip (za zdaj) ne zna prešteti nihče

Po vseh bolnišnicah v državi, kjer bi potrebovali intenzivno terapijo, je na voljo 257 postelj, a le, če bi vnovič opustili ves program, tako kot v prvem valu. Torej je tudi ta številka zgolj na papirju, opozarja Noč, ob tem že omenjenem kroničnem kadrovskem pomanjkanju. Koliko zdravniško sestrskih ekip je na voljo in koliko bi jih potrebovali, ne zna povedati nihče v državi, poudari profesor Noč. "Bojim se, če bo pritisk hudo bolnih okuženih velik, da bomo morali vnovič ukinjati redne programe bolnišnic." Vendar pa minister Gantar pomiri, "podatke začnemo natančno po bolnišnicah spremljati danes".

To pa so konkretne številke, kako številčne ekipe skrbijo za kritično bolne. Za 24-urno oskrbo 10 bolnikov na intenzivni terapiji je potrebnih 61 ljudi – pet zdravnikov specialistov, šest zdravnikov brez specializacije, 35 diplomiranih medicinskih sester, 15 srednjih medicinskih sester. Za 10 bolnikov na oddelku pa 10 sester in od tri do štiri zdravnike, pojasni dr. Beović.

V državi je na voljo okoli 500 ventilatorjev za covid bolnike ali kar dvakrat več, kot je sploh intenzivnih postelj. Konec aprila jih je bilo 423, tako dr. Noč, nato so jih še kupovale bolnišnice same, zato se številka giblje okoli 500. Da je ventilatorjev za covid bolnike 439, pa je junijski podatek ministra Gantarja. 

Država je kupila 153 ventilatorjev za 5,4 milijona evrov. Uprava za zaščito in reševanje pa jih je razdelila po navodilih ministrstva za zdravje 96. Preostale so bolnišnice dobile neposredno od Zavoda za blagovne rezerve.

Od 153 kupljenih ventilatorjev brez omejitev uporabnih le 17

Vsi, predvsem večina kupljenih od države, (za zdaj) niso uporabni. Namreč, državne nakupe ventilatorjev so med epidemijo ves čas spremljale afere in zapleti. Od 153 kupljenih ventilatorjev je za covid bolnike brez tveganja in nadgradenj primernih le 17 ventilatorjev. Ob težavah z dobavami se je o transparentnosti poslov spraševalo zaradi avansov, nato pa se je zapletlo zaradi respiratorjev SiriusMed R30, ki so bili brez nadgradnje neuporabni za covid bolnike, zato jih večina bolnišnic, ki ni kupila nadgradenj, sploh ne uporablja. Domnevno preferirani Geneplanet jih je dobavil 110, od teh jih je država nato 20 vrnila, za dodatnih 110 sta država in Geneplanet po izbruhu afere prekinila pogodbo. 

Nato pa je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) začasno prepovedala uporabo še 46 medicinskih ventilatorjev Bellavista 1000 dobavitelja Gorenje, ker ni bilo jasno, kdo je sodeloval v prodajni verigi, zato je obstajal sum, da bi lahko uporaba ventilatorjev Bellavista pomenila tveganje za javno zdravje. Na vprašanje, kdaj, če sploh, bodo lahko bolnišnice te ventilatorje uporabljale, pa JAZMP odgovarja: "zadevni medicinski pripomočki so bili izdelani oz. prilagojeni za kitajsko tržišče, zato v tem trenutku ne izpolnjujejo zahtev, kot jih določa Zakon o medicinskih pripomočkih. V tem trenutku ugotovljene nepravilnosti še niso bile odpravljene, zato se zadevni medicinski pripomočki še ne smejo uporabljati."

Ventilatorji Bellavista se razvrščajo med medicinske pripomočke z visoko stopnjo tveganja za uporabnike, opozorijo na JAZMP, zato "obstaja tveganje, da bi neskladnost vodila do morebitne tehnične pomanjkljivosti v delovanju, ki ima lahko za posledico življenje ogrožajoče stanje, hudo obolevnost ali celo smrt pacienta. Zaradi navedenega tveganja in ker proizvajalec trenutno ne zagotavlja spremljanja in izpolnjevanja vigilančnih obveznosti, je JAZMP z začasnimi odločbami prepovedala njihovo uporabo v bolnišnicah."

Ob tem na JAZMP dodajo še, da bodo začasno prepoved uporabe ventilatorjev Bellavista 1000 odpravili, "ko bodo s strani udeleženih gospodarskih subjektov odpravljene neskladnosti, ki so bile ugotovljene v inšpekcijskem postopku".