Zdravniki in medicinske sestre k zasebnikom po boljše plače

"Danes smo medicinske sestre kot tekoči trak," razmere zaradi hudega pomanjkanja medicinskih sester opiše Blanka Pust, ki v zdravstveni negi dela že več kot 30 let. Danes dela na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljana. "Mi smo v sedmem nadstropju, operacijske dvorane so v prvem. Potrebuješ dovolj časa, da zvoziš vse paciente v operacijsko in nazaj, vmes so naša zastarela dvigala, kjer čakaš in ne prideš nikamor. Se zgodi, da smo včasih vsi na vožnjah pacientov, zato, da lahko operativni program sploh speljemo." Ker tega napornega ritma marsikatera medicinska sestra ne zmore, tako Blanka Pust, poiščejo manj naporno delo in nato odidejo. 

Če gledamo celotno Slovenijo ali pa samo UKC Ljubljana, je pomanjkanje medicinskih sester veliko, ocenjuje Blanka Pust. Na določenih deloviščih je tudi več kot 40-odstotni primanjkljaj. "Zelo težko je usklajevati urnike in delo, kajti bolniki so tukaj, so bili in tudi bodo." Ena medicinska sestra opravi delo za dve, tri, skoraj štiri medicinske sestre. Na Kirurški kliniki v UKC Ljubljana je zaposlenih 1193 medicinskih sester, nenadomeščenih (odhodi in upokojevanje) je 163, poleg tega jih manjka še 86 mesečno na račun bolezni do 30 dni. 80 medicinskih sester pa dela z boleznimi, poškodbami, kar Pustova ponazori s konkretnim primerom. "Sodelavka dela štiri ure, pride pa na vozičku."

Kadrovska stiska je gromozanska 

"Samo v letošnjem letu je našo bolnišnico zapustilo že več kot 40 ljudi različnih profilov," pravi Jasna Humar, v. d. strokovne direktorice Splošne bolnišnice Gorica. Pravi, da je kadrovska stiska v novogoriški bolnišnici gromozanska. Pozna se, da je na razpolago dovolj služb, ki so lažje in bolje plačane od službe v bolnišnici. "Tu delamo 24 ur na dan, sobote, nedelje, praznike, za dodatke in plačila, ki niso tako visoki, da bi to odtehtali." Beži tudi negovalni kader, ker gre za težko delo s težkimi pacienti. In katerega kadra primanjkuje? "Največji primanjkljaj je na področju srednjih medicinskih sester, torej tistih, ki opravijo največ fizičnega dela in nege pri bolnikih. Primanjkuje nam tudi kuharjev, ker dobijo boljšo plačo zunaj javnega sektorja, primanjkuje nam ekonomistov, računalničarjev, praktično vseh, ker so plače v javnem sektorju nekonkurenčne," opisuje Jasna Humar. 

Tudi v UKC Maribor se srečujejo s pomanjkanjem kadra, predvsem na področju zdravstvene nege. Dodatne kadrovske okrepitve bi si želeli tudi pri zdravnikih na posameznih deficitarnih področjih – žilna kirurgija, kardiokirurgija, otroška kirurgija, pnevmologija, patologija, urgentna medicina... V letošnjem letu je mariborski klinični center zapustilo 214 ljudi, pri tem je bilo sicer 49 upokojitev. Beležili pa so tudi 198 prihodov vseh profilov, ne samo zdravstvenega osebja. 

Na drugem koncu Slovenije, v Splošni bolnišnici Brežice, je letos odšlo 29 uslužbencev – od tega jih je dobra tretjina odšla k drugemu delodajalcu, manj kot polovici pa je potekla pogodba za določen čas. Trenutno jim primanjkujejo zdravniki iz splošne kirurgije, urgentne medicine in kardiologije, tudi inženir laboratorijske medicine in štiri srednje medicinske sestre. 

V Slovenj Gradcu strokovna direktorica Natalija Krajnc in pomočnica direktorja za področje zdravstvene in babiške nege in oskrbe Jelena Čubra pravita, da tam, kjer kadra najbolj primanjkuje, delo prinaša "velike obremenitve, vključevanje v nočno in dežurno službo, kar se še potencira ob premajhnem številu zaposlenih. Posledično zaposleni odhajajo tja, kjer je teh obremenitev manj," dodajata. V tamkajšnji bolnišnici bi si želeli vzpostaviti oddelek za zdravstveno nego in oddelek za ortopedijo, a za to bi potrebovali še dodatne zaposlene v zdravstveni negi. "Največjo fluktuacijo kadra bolnišnica beleži na področju zdravstvene nege, higiene prostorov in opreme, tehničnega vzdrževanja in preskrbe s prehrano." 

Nič drugače ni na Jesenicah, v Murski Soboti in Celju. "Zadnji dve leti zaradi večjega odhoda zaposlenih v zdravstveni negi k drugim delodajalcem in zaradi pomanjkanja kadra zdravstvene nege na trgu dela ne uspevamo nadomestiti vseh odhodov, dolgotrajnih bolniških odsotnosti, ki se nadomeščajo z zaposlitvami za določen čas," pravijo v celjski bolnišnici.

Zdravstvo je največja tovarna v deželi

"Zadnjič sem šla na mamografijo in me je v prazni hiši sprejelo pet ljudi v treh nadstropjih. Za božjo voljo, potem pa pravijo, da nimajo kadra. To se res ne sme tako organizirati. Potem se pacient čudi, koliko ljudi je potrebno za eno mamografijo," tako svojo izkušnjo v javnem zdravstvenem zavodu opiše upokojena ginekologinja Mateja Kožuh Novak, ki do potankosti pozna zdravstveni sistem. "Zdravstvo je največja tovarna v deželi in potrebuje dobro organizacijo. Mi nimamo nikogar, ki bi znal organizirati zdravstvo, vsi pa mislijo, da ga znajo. Naši zdravniki tega ne znajo, naj jih peljejo v zdravstvene šole v tujini, ki znajo to naučiti."

'V sistemu javnih plač ne moremo zaposlenemu ponuditi nič, da bi ga lahko zadržali'

Zdravniki in specialisti ravno tako odhajajo, in sicer v zasebni sektor, kjer dobijo boljše plačilo. "Bolnišnice jim ne moremo konkurirati z ničemer. V sistemu javnih plač ne moremo zaposlenemu ponuditi nič, da bi ga lahko zadržali. Samo dobro voljo, 'pa daj še malo, saj bo boljše', pa mogoče lahko trkamo na njegovo vest.  Ampak to gre za nekaj mesecev, nekaj let, potem se pa človek tudi naveliča živeti samo na etični pogon. Treba je obdržati bolnišnico in pomagati ljudem, ki so odvisni od nas," dodaja Jasna Humar. 

Treba je povečati plače in dodatno plačilo za neugodne delovne čase, še dodaja Humarjeva. "Mi imamo minimalne dodatke za nočno delo, tisti, ki tega niso nikoli počeli, ne vedo, kaj nočno delo pomeni za zdravje, za osebno življenje, za dobro počutje. To so stvari, ki jih moramo ovrednotiti in ljudem plačati, in potem bodo ostali."

Družinski zdravnik Rok Ravnikar, ki dela v Zdravstvenem domu Kamnik, pravi, da so kadri začeli odhajati tja, kjer so pogoji dela boljši, kar jim trenutno pač omogočajo zasebni izvajalci. "S plačami se je tako stiskalo, da danes sestra v moji ambulanti dela za minimalno plačo, zdravnik pa za dvakratno minimalno plačo." Čim pa se bodo pojavile zasebne bolnišnice, bo zadeva zelo problematična, meni Boštjan Kersnič,  v. d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Novo mesto. "Zasebne bolnišnice bodo najverjetneje potegnile najboljše strokovnjake, ki jim bodo ponudili konkurenčno plačilo."

Manjka tudi kadra za širjenje dejavnosti in poslovanja, saj je vreča s kadrom in financami samo ena. "Odločiti se bomo morali, kako bomo to razdelili. Pametno bo, da bomo razdelili tako, da bodo najboljše obravnave deležni tisti, ki jo najbolj potrebujejo. Govorim o operativnih posegih, kjer je tveganje, da umreš, relativno veliko, karcinomi, srčne operacije in urgentni ukrepi, ki ne morejo počakati," pojasni Kersnič.

V UKC Maribor ocenjujejo, da so glavni razlogi za odhode boljše plačilo oziroma bolj stimulativno plačilo pri zasebnikih ali v tujini (predvsem Avstrija). "Prav tako so obremenitve na delovnem mestu manjše kot v naši ustanovi, kjer zdravimo bolnike z najtežjimi boleznimi oziroma poškodbami." V slovenjgraški bolnišnici vodstvo pravi, da so odhodi zdravnikov specialistov pričakovani. "Zaradi neatraktivnosti zaposlitev v regijskih bolnišnicah pri nekaterih specialnostih se redno srečujemo z odhodi specialistov takoj po zaključenem specialističnem izpitu (npr. okulistika, dermatologija)."

Poklic medicinske sestre je razvrednoten

Da je poklic medicinske sestre razvrednoten z vidika financ, meni Blanka Pust. "Država ne ceni dela, ne ceni zdravstvenih tehnikov, ne ceni medicinskih sester. Plača diplomirane sestre je tik nad minimalno plačo." Zato odhajajo k zasebnikom, na primarno raven, v tujino ali zunaj poklica. 

Problem kadra je v resnici relativno velik predvsem zaradi tega, ker je bilo strateško načrtovanje poklicev znotraj celotnega zdravstva zgrešeno, meni Kersnič. "Vsak, ki mu danes omeniš srednjo medicinsko sestro, se spomni na Hofer, Lidl, kjer delajo tudi medicinske sestre. Nagrajevanje, ki se mora začeti s primerno plačo, že pri strežnicah, je tisto, kar bo omogočalo, da bo zdravstveni poklic tudi finančno vreden. Ob tem moramo zdravstveni delavci, zdravniki, sestre pomagati, da bo poklic v javnosti cenjen in spoštovan." 

Zdravniki so po vojni množično odhajali iz Srbije, kjer se je zgodila razgradnja javnega zdravstva

"Ko ti mlademu zdravniku ponudiš nekaj več – pogoji dela, finančna podpora – je skoraj naravno, da bo izbral to možnost. Ne vem, koliko nas je še ostalo entuziastov, da bomo vztrajali. Naš sistem ni slab, moramo ga samo podpreti," je jasen pediater Miloš Simov, ki je pred desetimi leti po končani medicinski fakulteti odšel iz Srbije in službo zdravnika poiskal v Sloveniji. V Sloveniji je specializiral iz pediatrije, danes dela v idrijskem zdravstvenem domu. Zdravniki so po vojni množično odhajali iz Srbije, kjer se je zgodila razgradnja javnega zdravstva. "Naš poklic trpi, če nisi v službi, če tega ne prakticiraš. Odšli so specialisti in tudi študentje. Specializacije so se do mojega odhoda pred desetimi leti razpisovale zelo malo, ne vem, če jih je bilo 10 na leto v državi, kjer je trikrat več prebivalstva kot v Sloveniji. Zdaj je razpisov nekaj več, tako da so pozitivni premiki." 

ZD Maribor: kader odhaja čez mejo v Avstrijo

Že zdaj je zelo velik odliv kadra v zdravstvu, prišlo pa bo še do večjega odliva zaposlenih zaradi nove zasebne bolnišnice in širjenja zasebnih medicinskih centrov, ocenjuje Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. "Tisti najboljši zaposleni bodo imeli cilj, da so za to ustrezno plačani in šli bodo k zasebnikom. Torej, kdo si jih bo lahko privoščil? Spet tisti, ki imajo denar." 

Že več let opozarjajo na kronični manjko sester, kritično primankuje družinskih zdravnikov in pediatrov. Jus opozarja: "Na našem koncu je Maribor zelo blizu meje z Avstrijo. Ogromno ljudi vsako leto hodi delati čez mejo in iz tega razloga tudi mi že v našem zdravstvenem domu opažamo, da nam je začelo primanjkovati kadra."

'Močna hrbtenica nosi ogromno breme, slaba pa povzroča šepanje'

Javni zdravstveni sistem že zdaj zelo peša zaradi kadrovskega pomanjkanja, takšno poslovanje pa bo povzročilo ne samo odhod kadrov k zasebnikom, ampak tudi zunaj meja države. "Potrebna je agresivna politika vlaganja v kadre, najprej v lastne kapacitete, nato v kadre iz tujine. Medicinskemu osebju, ki je pripravljeno delati v javnem zdravstvu, je treba omogočiti primerno stimulacijo," pravi Simov. In dodaja, da mora biti vabljivo za bodoče študente medicine in specializante, ker trenutno ni samo problem, da ni dovolj specializantov npr. družinske medicine, kmalu ne bo dovolj študentov medicine. "Trenutno vlada nezadovoljstvo medicinskega kadra zaradi izgorelosti tudi zaradi epidemije,  zaradi katere so nezadovoljni in nepotrpežljivi tudi pacienti. Tudi zaradi nemožnosti izbire osebnega zdravnika in kadrovskega pomanjkanja je samo priložnost, da zasebni sektor deluje. Nimam nič proti temu, da grozeče migracije zdravnikov botrujejo boljšemu stanju v zdravstvu, bojim pa se, da bomo vsi ostali le nezadovoljni, ker se ne rešuje srž problema." 

Ključ je v krepitvi predvsem primarnega zdravstva, meni Simov. "Predvsem družinska medicina, pediatrija in službe nujne medicinske pomoči so steber, s katerim se od kurative prek močne preventive zanesljivo in močno zmanjša pritisk na sekundarni in terciarni nivo zdravstva. Močna hrbtenica nosi ogromno breme, slaba pa povzroča šepanje, bolečine in padce, po katerih se kdaj nikoli ne okrepiš, tudi po večkratnih operacijah."

Kadri, ki jih izobrazimo za zdravstveno delo, so izgubljeni za paciente

Ravnikar ocenjuje, da je v osnovnem zdravstvu najbolj ključen problem odhod sposobnih srednjih medicinskih sester. "Zaradi nefleksibilnosti v javnih zdravstvenih zavodih niso ustrezno nagrajeni tisti kadri, ki so dobri, ki jih potrebuješ in zato odhajajo. Kadri, ki jih izobrazimo za zdravstveno delo, so izgubljeni za paciente. Enako je pri zdravnikih." Potrebna bi bila večja fleksibilnost v smeri načina zaposlovanja, meni Ravnikar. "Mlade generacije si ne želijo več delati 40 ur na teden v ambulantah, ampak želijo imeti fleksibilne oblike dela, za deljeni delovni čas ali pa krajše oblike. Tukaj je prav tako zelo, zelo težko dobiti take možnosti v javnih ustanovah."

Po mnenju nefrologa Boštjana Kersniča je alternativna pot revizija našega sistema plačevanja vseh storitev. "Le, če bomo zagotovili ustrezno nagrajevanje vseh zdravstvenih in nezdravstvenih delavcev v bolnišnici, lahko pričakujemo konkurenčnost na vseh nivojih. Seveda pa je treba tudi v bolnišnicah narediti jasno plačevanje glede na realizacijo in uvesti variabilen del plače, kjer se lahko dobre delavce nagradi primerno."

Vrhunska medicina in najboljši strokovnjaki se praviloma kalijo v javnih ustanovah

Že vrsto let primanjkuje družinskih zdravnikov, trenutno je več kot 100 tisoč ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. V tem se kaže siromašenje javnega zdravstva, meni Rok Ravnikar. "Če vrhunski specialist, ki jih imamo ponavadi v državi dva ali tri, iz ustanove kot je Klinični center, odide v neko zasebno ustanovo in dela stvari, ki pravzaprav niso visoka medicina, ampak so stvari, ki se splačajo in prinašajo najboljši učinek za vloženi čas in trud, pomeni, da izgublja tako imenovana vrhunska medicina." 

"Ko odhajajo sredstva v zasebno zdravstvo, skupaj z njimi odhaja tudi kader, ker lahko zasebno zdravstvo ponudi bistveno boljše pogoje dela in tudi bistveno boljšo plačo," dodaja Humar. Država pa se bo mogla odločiti, pravi, kako in na kakšen način si bo lahko privoščila dovolj kadra in dovolj denarja v javnem zdravstvu, da bodo pokrite potrebe tistih ljudi, ki pravzaprav zdravstvo najbolj potrebujejo.

Ravnikar pravi, da bodo zasebni centri zelo težko vzdrževali ali zagotavljali vrhunsko medicino, ker se ta nikoli ne splača. "Vrhunska medicina so vedno najdražja zdravila, najdražji posegi, najboljši strokovnjaki. In ti se praviloma kalijo v našem koncu Evrope v javnih ustanovah."

Vrhunski strokovnjaki pogosto pri zasebnikih opravljajo preprostejše stvari

Odhod vrhunskih strokovnjakov in zdravnikov v zasebni sektor je nekaj, kar nas lahko skrbi, pravi predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović. "V državnem sistemu je treba ustvariti pogoje, da se to ne bo dogajalo v pretirani meri. Prehajanje od enega delodajalca k drugemu, ki daje boljše pogoje, je normalno in tega je še premalo. Na ta način se ustvarjajo bolj normalni odnosi med vodstvom bolnišnic in zaposlenimi, ker zaposleni izbira svoje delovno mesto, ki mu bolj ustreza. Te razlike ne smejo biti prevelike, to se nam v bistvu že do neke mere dogaja." 

Beovićeva vidi problem v pogostem odhajanju vrhunskih strokovnjakov k zasebniku, kjer delajo bolj preproste storitve za višje plačilo, boljše delovne pogoje – od prostorov in kadra do urnika. "Izgubljamo strokovnjake na tistih področjih, kjer jih ljudje za svoje zdravje potrebujejo. Problem je, če gre nekdo iz transplantacijske kirurgije srca operirat krčne žile."