Zdravniki in medicinske sestre: kako je možno, da jih primanjkuje, če pa jih je vsako leto več?

Kje torej smo? Koliko zaposlenih v zdravstvu imamo? Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije smo imeli na dan 1.8.2025 v Sloveniji nekaj manj kot 13 tisoč zdravnikov in zobozdravnikov. Nekaj več kot 9600 jih dela v zdravstvu, preostali drugje: na fakultetah, inštitutih, v tujini. Od 9612 je zdravnikov 7482. 7243 jih dela v javni zdravstveni mreži, 239 je čistih zasebnikov. V bolnišnicah je zaposlenih 4353, v zdravstvenih domovih 1978, koncesionarjev je 844 , 61 jih dela v zdraviliščih, 7 pa v posebnih socialnih zavodih.

Podatki kažejo tudi, da se število zdravnikov v zadnjem desetletju vztrajno povečuje. Leta 2015 jih je bilo nekaj manj kot šest tisoč, lani nekaj manj kot 7500. Ko aktualni in pretekli predsedniki vlad torej govorijo, da se je v njihovih mandatih število zaposlenih v zdravstvu povečalo, imajo prav. Ni pa povečanje števila zdravstvenih delavcev pomembno vplivalo na izboljšanje razmer. Pritisk na zdravstvo namreč narašča iz več razlogov, ki se seštevajo. Ne gre torej za en sam problem, pač pa za kombinacijo demografije, pričakovanj in organizacije sistema. Ker se prebivalstvo stara, starejši ljudje potrebujejo več zdravstvenih storitev, pogosteje in dlje časa. Več je kroničnih bolezni (sladkorna, bolezni srca, demenca), ki zahtevajo stalno obravnavo, ne pa le enkratnega posega. Ker več znamo, tudi več zdravimo. Medicina je namreč pri mnogih boleznih tako napredovala, da so nekoč neozdravljive, smrtne bolezni postale kronične in z redno ter ustrezno obravnavo obvladljive. To pomeni tudi več diagnostike, terapij, zdravil in spremljanja, posledično pa več dela in stroškov. Glede na potrebe je zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja premalo. Del kadra se upokojuje, mlajši pogosto odhajajo v tujino ali v zasebni sektor. Tisti, ki ostanejo v javnem, pogosto izgorevajo, kar lahko pomeni dolgotrajno odsotnost. Na preobremenjenost predvsem na sekundarnem nivoju vpliva tudi slabša dostopnost do primarnega zdravstva. In ko ni osebnega oziroma družinskega zdravnika gredo ljudje na urgenco in k specialistom.

Kljub temu, da absolutna številka raste, smo še vedno pod povprečjem OECD držav po številu zdravnikov na prebivalca. Leta 2025 smo imeli 3,5 zdravnika na 1000 prebivalcev, OECD povprečje je 3,9. Naši severni sosedi jih imajo 5,3, Norvežani 5,1, Španci 4,6. Pri medicinskih sestrah so podatki bolj vzpodbudni. Imamo jih 10,5 na 1000 prebivalcev, medtem ko je OECD povprečje 9,2. Za Slovenijo kljub temu to ne pomeni nujno boljše razporeditve, saj je pogosto njihova obremenjenost in razporeditev po regijah neenakomerna.

Razpoložljivi podatki o številu zdravnikov po regijah kažejo jasne razlike v razporeditvi zdravnikov po statističnih regijah, če upoštevamo gostoto zdravnikov na sto tisoč prebivalcev. Po podatkih NIJZ in Statističnega urada iz leta 2019 je največja gostota zdravnikov v osrednji Sloveniji, najnižja pa v primorsko notranjski regiji.

Če imamo nekaj manj kot 7500 zdravnikov, imamo po podatkih Zbornice zdravstvene in babiške nege skoraj 9300 diplomiranih medicinskih sester, nekaj več kot 15 tisoč tehnikov zdravstvene nege, 2.858 zaposlenih v poklicu bolničar negovalec, 905 višjih medicinskih sester oziroma zdravstvenikov in 631 diplomiranih babic ali babičarjev.

Obremenitve zaposlenih v zdravstveni negi so velike, opozarja matična zbornica, kar je tudi razlog za odhod iz poklica. Kljub prej omenjenemu podatku za OECD, raziskave kažejo, da ima Slovenija največjo obremenitev diplomirane medicinske sestre s številom pacientov na izmeno izmed vseh zaposlenih. In ravno čedalje večje delovne obremenitve, neizpolnjevanje pričakovanj v kariernem razvoju, upokojevanje najštevilčnejše starostne skupine ter drugačne vrednote mladih, silijo tiste izvajalce zdravstvene in babiške nege, ki še vztrajajo v sistemu, v slabšo kakovost dela ali pa celo v iskanje priložnosti za zaposlitev v zdravstvenih zavodih z drugačnimi delovnimi pogoji ter v zapuščanje poklica. Poročali smo že o tem, da nekatere medicinske sestre rajši polnijo trgovinske police, kjer imajo za podobno plačilo bistveno krajši delovnik brez dežurstev, nočnih in vikendov. Nekatere pa priložnosti iščejo v tujini. Leta 2022 so 36 diplomiranim medicinskam sestram izdali potrdila o dobrem imenu, lani pa že 75-im. Število tistih, ki se želijo zaposliti v tujini raste tudi med zdravstvenimi tehniki. Pred štirimi leti jih je bilo 98, lani pa 173.

V Zbornici zdravstvene in babiške nege ocenjujejo, da v Sloveniji primanjkuje približno 1000 medicinskih sester. Kako jih dobiti? Aktualno vodstvo ministrstva za zdravje je v začetku mandata ustanovilo sektor za kadre v zdravstvu in uvedlo nekaj ukrepov. Pripravili so štiri specializacije na področju zdravstvene nege in babištva ter razpisali 100 štipendij za področje zdravstvene dejavnosti. Da potrebe po poklicih s področja zdravstvene nege in babištva v zadnjih desetih letih zelo naraščajo, je na posvetu v Državnem svetu decembra lani dejala tudi generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc: "Če smo imeli na primer leta 2015 okoli 1000 potreb po strokovnjakih za zdravstveno nego, jih imamo zdaj že skoraj 4000." Strokovnjakinja za zdravstveno nego pri nas Brigita Skela Savič obtem pravi, da kadri iz zdravstvene nege odhajajo predvsem zaradi odnosov v zdravstvenih organizacijah in delovnih pogojev: "Gre za to, kakšni so odnosi v poklicni skupini, med poklicnimi skupinami, kakšna je spodbuda vodij, kakšno je vodenje v zdravstvenih ustanovah. Kar se tiče delovnih pogojev, pa je v ospredju predvsem možnosti kariernega razvoja, izobraževanja in avtonomije pri svojem delu." Rizična skupina za zapuščanje poklica so mladi, saj jih na visokošolskem študiju ne pripravijo na prehod v poklicno življenje, ob zaposlitvi niso deležni mentorstva in podpore, deležni so velikih obremenitev in ne vidijo kariernega razvoja. Med ukrepi za izboljšanje odnosov in delovnih pogojev stroka zato pričakuje usposabljanje vodij na vseh nivojih, optimizacijo razporejanja človeških virov in nadurnega dela, varne minimalne kadrovske standarde, formalno in neformalno izobraževanje ter preoblikovanje delovnih mest glede na potrebe delovnega procesa.

Poglejmo še podatek, koliko delavcev v zdravstveni negi je v mandatu aktualne vlade na novo vstopilo v sistem. Leta 2022 so izdali 790 odločb za vpis v register bolničarja negovalca in zdravstvenega tehnika, lani pa 775. Licenc za višjo ali diplomirano medicinsko sestro so pred štirimi leti izdali preko 1100, lani pa le 784.

Da so ukrepi zares nujni potrjuje tudi projekcija, da naj bi slovenski javni zdravstveni sistem v prihodnjih desetih letih zapustilo nekaj manj kot 10 tisoč zaposlenih. Na ministrstvu za zdravje so napovedali, da bodo zasnovali posebno organizacijsko enoto, ki bo skrbela za prilagoditev zdravstvenega sistema prihodnjim izzivom in izboljšanje kadrovske podobe. Poleg že omenjenega staranja prebivalstva najbolj skrbi, da mlade zdravstveni poklici ne zanimajo z izjemo poklica zdravnika. Glede na demografske kazalnike naj bi do leta 2034 iz sistema odšlo 4146 tehnikov zdravstvene nege, 1942 zdravnikov in 1017 diplomiranih sester, navaja ZBZN, kar pomeni, da bo, opozarjajo, v posameznih profilih glede na trende prihodov v sistem zmanjkalo tudi več sto ključnih kadrov na leto.

O kadrovski krizi bomo govorili tudi v nocojšnjem predvolilnem soočenju v živo iz UKC Ljubljana. V našo največjo bolnišnico, ki simbolizira slovensko javno zdravstvo, smo povabili predstavnike osmih političnih strank, ki jim povprečje zadnjih treh javnomnenjskih raziskav napoveduje preboj v parlament. Z nami bodo Tamara Kozlovič - Gibanje Svoboda, Jelka Godec - SDS, Matej Tašner Vatovec - SD, Biserka Marolt Meden - Levica in Vesna, Tina Bregant - NSi, SLS, Fokus, Tadej Ostrc - Demokrati Anžeta Logarja, Jasmin Feratović - Pirati, Sabina Senčar - Resni.ca.