Zdravniki naklonjeni cepljenju, ostali zdravstveni delavci bolj zadržani

Raziskava skupine študentov Univerze v Mariboru pod vodstvom prof. dr. Matjaža Zwitterja, Sledilnika covid-19 in družbe Valicon o odnosu do cepljenja proti covidu-19 je pokazala, da 55 odstotkov vprašanih meni, da bi moralo biti cepljenje za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih za starejše obvezno. Izjema so seveda tisti, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni. 

Vzporedno so študenti mariborske medicinske fakultete in Sledilnik covid-19 izvedli večjo anketo, v kateri je sodelovalo 2068 oseb z zdravstvenim poklicem. Izsledki raziskave so bili objavljeni v glasilu Zdravniške zbornice Slovenije (ISIS). 

Največ zanimanja za cepljenje so izrazili zdravniki, in sicer jih je 84 odstotkov odgovorilo, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili. Sledili so študenti medicine z 82 odstotki in študenti z delom v zdravstvu (61 odstotkov). Pri drugem osebju, kot so medicinske sestre, zdravstveni tehniki, negovalci in podobno, je namero cepljenja izrazila le polovica vprašanih. Razlike med zdravstvenimi poklici so se pokazale tudi pri drugih dejavnikih. Zanimivo je dejstvo, da so se zdravniki v preteklosti v večjem deležu redno cepili proti gripi (68 odstotkov). Večji del tistih, ki se redno cepijo proti gripi, se bo zagotovo cepil tudi proti covidu-19. Tisti, ki pa se še nikoli niso cepili proti gripi, so tudi manj naklonjeni cepljenju proti covidu-19. 

Med tistimi, ki se bodo zagotovo cepili, jih največ zaupa strokovnim člankom in rezultatom raziskav, NIJZ in WHO. V najmanjši meri zaupajo alternativnim razlagam na družbenih omrežjih ter informacijam znancev in prijateljev, ki niso zaposleni v zdravstvu. Tisti, ki se zagotovo ne bodo cepili, pa najbolj zaupajo strokovnim člankom, mnenju strokovnjakov in informacijam znancev, ki so zaposleni v zdravstvu. Največ jih ne zaupa slovenski vladi (78 odstotkov), medijem in alternativnim razlagam. 

81 odstotkov zdravnikov se je strinjalo s trditvijo, da je cepivo proti covidu-19 učinkovito, medtem ko je odstotek med ostalimi zaposlenimi v zdravstvu precej nižji (47 odstotkov). 

Na interes za cepljenje vplivajo tudi demografski dejavniki. Cepiti se namerava več moških kot žensk. Najbolj so cepljenju naklonjeni v podravski, zasavski in savinjski regiji. Najmanjšo naklonjenost pa beležijo na Dolenjskem, v Beli krajini in na Gorenjskem. 

V vprašanjih odprtega tipa so tisti, ki so naklonjeni cepljenju, poudarili pomen enostavne razlage delovanja cepiv, promocije znanosti in pomen izobraževanja. Kot negativno so izpostavili delovanje vlade, ki je zmanjšala zaupanje v javni sistem. Tisti, ki se ne bi cepili, pa so izpostavili, da imajo pomisleke zaradi kratkega časa preizkušanja cepiva, nekateri menijo, da gre le za zaslužek farmacevtske industrije, spet druge skrbijo posledice stranskih učinkov in to, koliko časa traja imunost. 

Pomembna je tudi osebna izkušnja z epidemijo. Rezultati študije so pokazali, da so večjo pripravljenost za cepljenje izrazili tisti, ki osebno poznajo ljudi, ki so zboleli za covidom-19, potrebovali hospitalizacijo ali pa umrli. 

Zdravstveni delavci glede na strategijo cepljenja med prioritetnimi skupinami 

Med prednostne skupine za cepljenje je slovenska vlada uvrstila tudi zdravstvene delavce in sodelavce ter zaposlene v domovih za starejše. V skladu z nacionalno strategijo so trenutno na vrsti za cepljenje skupine prebivalstva, ki imajo večje tveganje za razvoj težkega poteka bolezni ali pa so v stiku z rizičnimi prebivalci. Zaradi zamud pri dobavi cepiv so količine trenutno omejene, po skoraj dveh mesecih cepljenja pa v Sloveniji še vedno nismo precepili vseh starejših od 80 let. 

Največ zanimanja med zdravniki, precepljenost po zaključku cepljenja okoli 60-odstotna

Natančnih podatkov o številu cepljenih zdravstvenih delavcev nam NIJZ ni posredoval. Delež cepljenih oseb zaradi izpostavljenosti pri delu v zdravstvu je po njihovi oceni okoli 50-odstoten (50 odstotkov s prvim odmerkom, 43 odstotkov cepljenih z drugim odmerkom). 

In kakšno je zanimanje za cepljenje v slovenskih bolnišnicah? Precej podobno, kot je pokazala raziskava. Največ interesa za cepljenje in najmanj pomislekov je pri zdravnikih. V slovenjgraški bolnišnici bi se jih na primer cepilo 84 odstotkov, v Novi Gorici 90 odstotkov, v Brežicah pa vsi. Pri ostalih zdravstvenih delavcih je ta odstotek precej nižji. V SB Jesenice opažajo manjše zanimanje za cepljenje pri medicinskih sestrah. Trenutno jih je na seznamu za cepljenje 133, kar ne dosega polovice vseh zaposlenih sester. Velika večina zdravnikov pa se je po drugi strani odločila za cepljenje. Tudi v SB Brežice je interes pri medicinskih sestrah manjši. Kot pravijo, gre predvsem za strah pred stranskimi učinki cepiva, ki bi se pokazali šele na dolgi rok, v prihodnosti. Da bi premagali te ovire, so vse medicinske sestre v bolnišnici prijavili na izobraževanje o cepljenju. 

Zdravstveni delavci imajo pogosto pomisleke tudi glede varnosti in preizkušenosti cepiva. V celjski in murskosoboški bolnišnici so poudarili še zadržke zaposlenih glede učinkovitosti posameznih cepiv, kot je cepivo AstraZenece. Po novi strategiji namreč zdravstvene delavce in sodelavce, stare med 18 in 64 let, cepijo s tem cepivom, prej pa so jih s cepivom Comirnaty. Cepivo AstraZenece se je v kliničnih študijah izkazalo za manj učinkovito, po zadnjih podatkih pa je tudi manj odporno proti problematičnemu južnoafriškemu sevu. 

V slovenjgraški bolnišnici opažajo, da pogosto na stališča ljudi do cepljenja negativno vplivajo družbena omrežja in laični pavšalni komentarji'. Nekateri zdravstveni delavci se po drugi strani ne morejo cepiti zaradi zdravstvenih razlogov (npr. hude alergije), spet drugi pa spadajo v skupino t. i. prebolevnikov, ki so se s covidom-19 že srečali. Ti v skladu z vladnim načrtom niso cepljeni šest mesecev po okužbi. Samo v UKC Ljubljana je zaposlenih, ki so covid-19 že preboleli, okoli 1800. 

Vse slovenske bolnišnice poudarjajo pomen izobraževanja in ozaveščanja o koristih cepljenja. Nekatere so pripravile tudi interne kampanje. V slovenjgraški bolnišnici so poudarili, da na stališča do cepljenja pomembno vpliva tudi zgled, ki ga daje vodstvo. Sami so se tako vsi cepili, prav tako tudi večina zdravnikov. V UKC Maribor so pripravili okroglo mizo s strokovnjaki, na kateri so lahko sodelovali zaposleni in gostom zastavljali vprašanja glede cepiv. V največji slovenski bolnišnici so ves čas dostopna cepilna mesta, tistim, ki se cepijo, pa simbolično podelijo broške. Ugotavljajo tudi, da je pomembno vlogo odigralo deljenje osebnih izkušenj cepljenih na družbenih omrežjih. Osebni zgled je po njihovi oceni pogosto najbolj učinkovit način informiranja o pomenu cepljenja. 

V nekaterih bolnišnicah ocenjujejo, da precepljenost že kaže svoje učinke, predvsem v številu odsotnosti z delovnih mest zaradi covida-19. V Novi Gorici je v zadnjih dveh tednih obolevnost med zaposlenimi manjša, kar je po njihovem mnenju že rezultat precepljenosti zaposlenih, hkrati pa tudi ugodnejše epidemiološke slike v regiji. V celjski bolnišnici so pojasnili, da je bilo največ odsotnih z dela v novembru, ko je manjkalo tudi več kot 200 zaposlenih. V naslednjih mesecih so se razmere nato začele umirjati, trenutno pa je dnevno odsotnih okoli 20 zdravstvenih delavcev. Sicer težko ocenjujejo, kakšen vpliv ima cepljenje na stanje v bolnišnici, saj so polno imunost cepljeni zaposleni razvili šele v začetku februarja.

V UKC Ljubljana pa pravijo, da je učinek precepljenosti očiten. Če je bilo zaradi covida-19 odsotnih dnevno tudi po 280 oseb, jih je bilo v četrtek le 45. Če so imeli dnevno tudi prek 30 potrjenih okužb med zaposlenimi, sta bili v sredo le dve. V SB Brežice pa v zadnjem tednu ne beležijo sploh nobene odsotnosti, povezane s covidom-19. 

Večina slovenskih bolnišnic pričakuje, da bo po zaključku cepljenja precepljenost okoli 60-odstotna. Na Jesenicah bo medtem po ocenah vodstva okoli 50-odstotna, Večina pa jih ob tem poudarja, da je delež prebolevnikov razmeroma visok, zato se lahko odstotek cepljenih kasneje še poveča. 

Vse več zaposlenih v DSO se odloča za cepljenje 

V začetku januarja je na vladni novinarski konferenci takratni vladni govorec Jelko Kacin okaral zaposlene v domovih za starejše, češ da se ne želijo cepiti. Takrat vlada ni bila zadovoljna z odzivom na cepljenje. Kot je še povedal, je v DSO umrlo največ ljudi, zato bi vlada od zaposlenih pričakovala, da bodo naredili vse, da omejijo širjenje virusa. 

Malo več kot mesec dni kasneje se je, sodeč po anketi ministrstva za delo, z dvema odmerkoma cepilo 2062 zaposlenih, s prvim pa 1221. 4347 jih je covid-19 že prebolelo. Na ministrstvu pričakujejo, da bo precepljenih okoli 70 odstotkov zaposlenih v DSO. 

Cepljenih uporabnikov v okviru institucionalnega varstva pa je bilo s prvim oz. drugim odmerkom 9456, v zadnjih šestih mesecih pa je covid-19 prebolelo 11.115 oseb. 

Kot so nam pojasnili, od številnih izvajalcev prihajajo spodbudne informacije, da se za cepljenje odloča vse več zaposlenih. V zvezi s premagovanjem dilem, ki jih še imajo zaposleni in stanovalci domov, imajo kar nekaj dobrih praks posamezni domovi, ki so zagotovili ustrezna pojasnila in predavanja lokalnih strokovnjakov. Kot so poudarili, cepljenje proti covidu-19 ni uvrščeno med obvezna cepljenja zaposlenih, zato lahko le poskrbijo za dobro informiranost in računajo na zavedanje in odgovornost zaposlenih, da s cepljenjem zaščitijo uporabnike in svoje bližnje. Pri tem so še dodali, da se del zaposlenih zaradi raznih zdravstvenih stanj ne more cepiti. 

Iz podjetja Deos, pod okrilje katerega spada osem domov za starejše v Sloveniji (Cerknica, Črnuče, Gornji Grad, Horjul, Notranje Gorice, Zimzelen Topolšica, Medvode in Trnovo), so nam povedali, da delež zaposlenih, ki so okužbo že preboleli ali pa so se odločili za cepljenje, znaša 64 odstotkov. Delež se povečuje iz dneva v dan, pravijo. Delež stanovalcev, ki so okužbo preboleli ali pa se odločili za cepljenje, pa je zelo visok. Znaša kar 98 odstotkov. Skoraj vsi, ki niso preboleli covida-19, so se tako odločili za cepljenje. 

Dileme, ki se pojavljajo pri zaposlenih, so podobne tistim, ki težijo tudi širšo javnost. Gre predvsem za osebna prepričanja na temo cepljenj (ne le v povezavi s cepivom proti covidu). Zaskrbljeni so tudi glede varnosti cepiv, ki so razmeroma nova. Kot pravijo, je njihova naloga na ravni družbe, da vse informacije na pravi način posredujejo zaposlenim. Izjemno pomembna so izobraževanja. 

Kljub temu se interes povečuje in je večji, kot je bil morda decembra. Najpomembneje je, da vsi deležniki dobijo prave, strokovne informacije o varnosti in pomembnosti cepiva, dodajajo. Poudarili so, da se v javnosti večkrat pojavijo informacije, ki nimajo strokovne podlage, posledično pa nastane strah. 

S prihodom cepiva in vsaj delnim izboljšanjem epidemiološke slike v državi se počasi življenje v domovih vrača v stare tirnice. Danes so obiski in odhodi v domače okolje bistveno bolj sproščeni, prav tako lažje izvajajo aktivnosti v domu. Tudi v času epidemije so se trudili, da stanovalcem omogočajo stike, a je bilo to seveda oteženo. Kot so še poudarili, sta pripravljenost in prilagajanje na morebitne nove izbruhe in situacijo v lokalnem okolju nujno potrebna. 

Zakaj je cepljenje zdravstvenega osebja pomembno

Kot so navedli avtorji raziskave o stališču zdravstvenih delavcev do cepljenja, je kar največja precepljenost zdravstvenih delavcev ključnega pomena za zaščito najranljivejših skupin prebivalstva. To so seveda starostniki in kronični bolniki. Več ljudi se je, kot smo mediji že poročali, okužilo ravno v bolnišnicah. Poleg tega osebe z zdravstvenimi poklici s svojo naklonjenostjo ali pa nenaklonjenostjo pomembno vplivajo na odnos družbe do cepljenja. Če torej znanosti in cepivu ne zaupajo strokovnjaki, zakaj bi potem imelo pozitivno mnenje do cepljenja tudi splošno prebivalstvo? 

Kot navaja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, so zdravstveni delavci zaradi narave svojega dela v prvi bojni liniji, ko govorimo o epidemiji. So v tesnem stiku s pacienti in rizičnimi skupinami prebivalstva, ki imajo več možnosti za težji potek bolezni. Tudi sami so izpostavljeni večji virusni obremenitvi, še posebej pri zdravljenju najhuje bolnih pacientov. Zdravstveni delavci so pomemben in ključni člen pri obvladovanju epidemije, saj so potrebni za nemoteno delovanje zdravstvenega sistema. Nekateri zaradi svoje starosti ali drugih pridruženih bolezni tudi sami spadajo v rizične skupine. Zato sta jih center in večina držav po svetu uvrstila v prioritetno skupino oseb za cepljenje. 

Zadržanost do cepljenja sicer ne pomeni, da so zdravstveni delavci teoretiki zarot ali pa da so njihovi pomisleki neupravičeni. V ZDA so se, tako kot tudi pri nas, soočali z manjšim zanimanjem za cepljenje pri zaposlenih v domovih za starejše. V prvem mesecu cepljenja je po podatkih ameriškega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni v kampanji sodelovalo le 38 odstotkov zaposlenih v DSO. Večina dilem je nastala ob samem razvoju epidemije. 

Po mnenju ameriških strokovnjakov so nekateri delavci nezaupljivi do svojih delodajalcev, pa tudi do oblasti, ki jo krivijo za neustrezno spopadanje z zdravstveno krizo. Spet druge skrbi hiter razvoj cepiv ali pa dejstvo, da so zaradi uvrstitve v prioritetno skupino prvi na vrsti za cepljenje. "To ne pomeni, da so ti zaposleni neumni ali pa da ne sprejemajo pravih odločitev," meni Mark Parkinson, direktor ameriškega združenja za zdravstveno oskrbo (AHCA), pod okrilje katerega spada več ameriških domov za starejše. Po njegovem mnenju največ škode naredijo lažne in zavajajoče informacije na spletu, ki pri ljudeh vzbujajo strah in negotovost, zdravstveni delavci pa na njih kot del družbe niso imuni, ne glede na svoj poklic.