Zdravstvo v volilni kampanji: kaj drži in kaj ne?

Matej Tašner Vatovec iz Socialnih demokratov je dejal, da "stvari niso rožnate, daleč od tega, imamo pa več zdravnikov, mislim, da 400 v zadnjih štirih letih, od začetka mandata."

Po podatkih NIJZ je bilo 1. junija 2022 v Sloveniji zaposlenih 6.929 zdravnikov, 1. januarja letos pa 7.495, kar pomeni 566 zdravnikov več.

*Izjavo Tašner Vatovca smo označili kot previdno, ker sicer ni 400 zdravnikov več, ampak 566, vendar ostaja dejstvo, da se je število zdravnikov dejansko povečalo.

Dr. Tina Bregant je dejala, da "dajemo ZZZS dovolj sredstev" in da so se ta v zadnjih štirih letih povečala "z 3,2 milijarde na 6 milijard, po projekcijah celo 7 milijard v letu 2026."

Podatki o prihodkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki so nam jih poslali iz ZZZS, kažejo drugačno sliko.

Leta 2022 so prihodki znašali 3,9 milijarde, leta 2025 5,8 milijarde, projekcija za letošnje leto je, da bodo prihodki znašali 6,2 milijarde za obvezno zavarovanje.

Ker je Bregant navajala zneske, ki za več sto milijonov odstopajo od podatkov zavoda, smo njeno izjavo označili, da ne drži. Dodajamo tudi pojasnilo zavoda, ki v zneske, ki so nam jih posredovali, ne prišteva sredstev iz dolgotrajne oskrbe. "ZZZS izvaja dve ločeni obliki zavarovanj in posledično ima tudi dva strogo ločena računa, in sicer posebej za zdravstvo (obvezno zdravstveno zavarovanje) in posebej za dolgotrajno oskrbo. Posledično ločeno vodimo tudi prihodke in odhodke."

Po besedah Jelke Godec iz Slovenske demokratske stranke "je ta vlada zamudila in tudi nekaj denarja vrnila v Bruselj. Ni izkoristila tega denarja za negovalno bolnišnico v Mariboru, za infekcijsko bolnišnico v Mariboru, za Negovalno bolnišnico v Novem mestu, za celotno energetsko obnovo stavbe v kateri smo danes. Žal je ta vlada zamudila vlak za ta nepovratna sredstva, in zdaj gradijo to iz državnega proračuna, torej plačujejo davkoplačevalci."

Za energetsko sanacijo UKC Ljubljana je bilo sprva predvidenih 41,7 milijona evrov, a so se pojavile zamude pri pripravi projektne dokumentacije, usklajevanju glede obsega del in pridobivanju dovoljenj. Zato bo sanacija financirana iz proračuna, evropski denar pa je ministrstvo porabilo za nabavo medicinske opreme za javne bolnišnice, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Največ - 14,3 milijona je dobil ljubljanski UKC. Najdražji kos opreme je navigacijski sistem pri endoskopiji za 1,8 milijona. Del denarja za sanacijo so prerazporedili tudi za nov logistični center NIJZ. Objekt za ureditev novega logističnega centra NIJZ je bil kupljen januarja 2023. Vir financiranja je v okviru evropske kohezijske politike 2014–2020, realizirana so bila sredstva iz sklada ESRR v višini 1.550.000 evrov za nakup stavbe. Vrednost javnega naročila je 3,1 milijona evrov. Predvidoma bo center končan septembra 2026.

Projekt izgradnje infekcijske klinike v Mariboru je bil sprva vključen v načrt za okrevanje in odpornost in predviden za financiranje v višini 50 milijonov evrov evropskih sredstev, vendar bi se moral zaključiti do julija 2026. Zaradi zamud in tveganja, da ne bi bil pravočasno končan, je vlada evropski denar preusmerila v izgradnjo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je imela že izdano gradbeno dovoljenje, kar je omogočalo takojšen začetek del in s tem izpolnjevanje časovnih zahtev za evropska sredstva. Izgradnja infekcijske klinike v Mariboru bo financirana iz državnega proračuna.

"Evropska sredstva torej niso izgubljena – niti za zdravstvo, temveč zgolj preusmerjena," pojasnjujejo na ministrstvu in še dodajajo, da doslej "ministrstvo še ni zamudilo z nobenim izmed mejnikov načrta za okrevanje in odpornost, niti ni izgubilo načrtovanih sredstev evropske kohezijske politike, saj je s pravočasnimi preusmeritvami in spremembami uspelo sredstva obdržati na ministrstvu in jih namenilo za projekte, ki so bili izvedljivi v danih rokih." Drži pa, da se nekateri projekti, kot trdi Godec – med njimi energetska sanacija UKC Ljubljana in mariborska infekcijska klinika – ne financirata več iz evropskih virov, temveč iz državnega proračuna. Zato smo izjavo ocenili kot previdno.

Tamara Kozlovič iz Svobode je izpostavila, da je potrebno razmejiti javno in zasebno delo, predvsem v javnih zavodih. "Korupcijska tveganja je KPK že leta 2007 izpostavila v svojem poročilu kot velik problem. Mi smo poročilo dali iz predala in smo ga začeli reševati."

KPK res že dolgo opozarja na korupcijska tveganja pri prepletanju javnega in zasebnega v zdravstvu, vendar ne drži, da bi šlo za posebno poročilo iz leta 2007, kot je bilo rečeno. KPK nam pojasnjuje, da je takrat izdajala predvsem načelna mnenja, ne tematskih poročil, in sama komisija ne more potrditi, na kaj naj bi se izjava Kozlovič nanašala. Na KPK pa potrjujejo, da je komisija na ta tveganja opozarjala večkrat v kasnejših letih, med drugim v sistemskem načelnem mnenju iz leta 2014 in v analizi iz leta 2025. Zato smo izjavo Kozlovič označili kot previdno.

Biserka Marolt Meden iz Levice je Tadeja Osterca vprašala, zakaj je v času njegovega delovanja na ministrstvu prihajalo do podeljevanja koncesij, medtem ko v zadnjih treh letih pod ministrico Valentino Prevolnik Rupel iz Gibanja Svoboda ni bila podeljena nobena.

Trditve Marolt Meden smo preverili na ministrstvu za zdravje, ki koncesije podeljuje. "V mandatu ministrice dr. Valentine Prevolnik Rupel so bile podeljene le koncesije za programe, ki so bili vrnjeni zaradi upokojitev oz. prenehanja opravljanja dela, torej novi programi v okviru koncesij niso bili podeljeni," so nam odgovorili z ministrstva. Podeljene so bile tri koncesije na področju čeljustne in zobne ortopedije, tri na področju parodontologije ter ena na področju maksilofacialne kirurgije.

Ministrstvo za zdravje na področjih specializirane zdravstvene dejavnosti (oftalmologije, psihiatrije, interne medicine s pnevmologijo, pediatrične alergologije, klinične psihologije) in zobozdravstva (zobne bolezni in endodontija) ni izbralo nobenega ponudnika in je ustavilo postopek za podelitev navedenih koncesij.

Ker sedanja ministrica ni podelila nobenih novih koncesij, izjava Meden Marolt drži. Dodajamo še, da je bilo v času mandata Danijela Bešiča Loredana, ko je bil državni sekretar Tadej Osterc, sicer zobozdravnik, zaposlen v UKC Ljubljana in v zasebni ambulanti, dodeljenih osem koncesij na področju čeljustne in zobne ortopedije v zobozdravstveni dejavnosti in tri koncesije na področju oralne kirurgije in maksilofacialne kirurgije v zobozdravstveni dejavnosti.

Kozlovič je na soočenju izpostavila, da so v tem mandatu vlagali rekordna sredstva v zdravstveno infrastrukturo in da so UKC Ljubljana namenili 330 milijonov investicij, ki danes potekajo v tej zgradbi. 

V UKC Ljubljana so nam potrdili, da je trenutno v izvedbi več večjih investicijskih projektov v skupni vrednosti več kot 330 milijonov evrov, ki obsegajo več kot 85.000 kvadratnih metrov prenovljenih ali na novo zgrajenih površin. Trenutno se izvaja prenova glavne bolnišnične stavbe za 161 milijonov, dograditev Klinike za infekcijske bolezni 165 milijonov, prenova urgentnega kirurškega bloka za 32,7 milijona in prenova objekta DTS Vzhod za 6,5 milijona. Če seštejemo, se trenutno izvajajo v glavni bolnišnici investicije v vrednosti 356,2 milijona.

Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da so bile za UKC od leta 2022 podpisane pogodbe v vrednosti prek 360 milijonov evrov. Od leta 2022 je bilo po teh pogodbah izplačanih 63.358.604,5 evra. Zato smo izjavo Kozlovič o investicijah v UKC označili kot previdno.