Življenje brez pisarne: Slovenca in Španca združuje svoboda digitalnega nomadstva

Jan Haložan je po poklicu programski inženir, po duši pa raziskovalec sveta. Že več kot desetletje razvija programsko opremo – od mobilnih aplikacij do kompleksnih zalednih sistemov – in vodi inženirske ekipe. Njegovo delo je povsod tam, kjer je dobra internetna povezava. "Karkoli uporabljaš na internetu, je stvar, ki sem jo vsaj v neki obliki že delal v preteklosti." Poklic mu omogoča, da dela na daljavo. Delovni dan začne ob šestih zjutraj in hodi spat ob 10. uri zvečer. "Okoli osme ure se usedem za računalnik. Moje delo poteka tako, kot bi potekalo vsako drugo delo, z razliko, da ni vezano na lokacijo. Če delaš za podjetje iz Amerike, iz zahodne obale, grem težje spat ob 10. uri, ker je takrat tam vrhunec delovnega dneva." Največ sodeluje z britanskimi in ameriškimi naročniki.

Začelo se je z delom na daljavo za podjetje v Londonu, vsake toliko je letel na sedež podjetja. "Potem pa se začneš spraševati, zakaj bi delal od doma, če lahko delam od koderkoli. Imam nekaj prijateljev, ki delajo v podobni industriji in smo pač skupaj potovali." Ravno se je vrnil iz Londona, kjer je bil še 17-krat. "Šel sem na Kanarske otoke, ker je pozimi prijetno toplo. Zelo lepo potovanje je bilo na Ferske otoke. Eno bolj odštekanih potovanj je bila Kuba. Pred kratkim sem bil v Gruziji, ki je tudi fenomenalna država za videti. Potem pa cela Evropa, torej Francija, Nemčija, Anglija. Tudi Dubaj, Istanbul, Maroko."

Na letalo je pobegnil med covidom. "Ko si dva meseca vedno sam s sabo cel dan doma in se dva metra premakneš iz postelje do pisarne, začneš pogrešati tisti pristni človeški stik." In v prihodnje? "Večina, kar ima to življenje za ponuditi, je, ko si čim mlajši, ker pač lahko tudi malo žuriraš, vidiš druge kulture. To mi zdaj ni več najpomembnejša stvar v življenju."

Fernando Cantero, 47-letni programer iz Madrida, je življenje digitalnega nomada začel pred štirimi leti – in pravi, da ga ne namerava nikoli več zamenjati. "Delam za IT-podjetje. Lahko delam na daljavo, lahko potujem in delam hkrati. To je svoboda, ki mi ustreza," pove preprosto.

Nekaj časa je bil v Estoniji, na Madžarskem je bil leto in pol. Pred mesecem in pol ga je pot iz Madrida vodila v Slovenijo, saj je iskal lepo naravo. Tukaj bo ostal vsaj eno leto. "Zelo blizu so Alpe, Italija in Hrvaška ter druge države, ki jih lahko obiščem." Ko ne raziskuje Slovenije, del dneva preživi v 'coworking' pisarni Impact Hub v središču Ljubljane. V pisarno gre dva do tri dni na teden. "Iskal sem prostor, kjer sem lahko produktiven, z dobro internetno povezavo in kjer se lahko družim ter delim izkušnje z drugimi."

Digitalnih nomadov, ki obiščejo prostore Impact Hub in si tukaj najamejo svoj kotiček za delo, je približno 20 do 30 odstotkov, pove Ana Belac. Digitalni nomadi pridejo za kratek čas, običajno za teden ali dva, nekateri ostanejo celo leto. "Poiščejo prostor, kjer imajo mir, hiter internet in spoznajo druge ljudi. Večinoma so samozaposleni ali pa so zaposleni v kakšnem tujem podjetju, kjer ni pomembno, od kod delajo. Vse, kar je povezano z IT-jem, programsko opremo, oblikovanjem. Veliko jih je iz Nemčije, Anglije, Amerike, imamo tudi nekaj Avstralcev." V Sloveniji najbolj cenijo naravo, majhnost in dostopnost.

Tudi Slovenija se pridružuje državam, ki digitalnim nomadom odpirajo vrata: z novembrom uvaja posebno vizo, ki tujcem omogoča enoletno bivanje brez obdavčitve. In pogoji? Niso državljani EU, ne delajo za slovenska podjetja in zaslužijo dvakratnik povprečne letne bruto plače, ki se izračuna na podlagi povprečne mesečne bruto plače, torej vsaj 4790 evrov bruto. "Digitalni nomadi lahko združujejo družinske člane takoj oziroma brez omejitev glede dolžine tujčevega prebivanja v Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja," pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.

Na ministrstvu za digitalno prihodnost menijo, da viza prinaša nove priložnosti na področju privabljanja strokovnjakov s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij. "Njihova odločitev za začasno ali stalno bivanje v Sloveniji lahko pomeni pomembno dodano vrednost – tako z vidika potencialnega odprtja podjetja, vlaganj kot tudi dolgoročne vključitve v slovenski IKT-prostor."

Da bi bilo bolj smiselno, da na trgu dela poskrbimo za slovenske delavce, pravi Jan Haložan. "Precej ljudi poznam, ki so odšli iz Slovenije, ker so bile določene stvari preveč birokratske ali preslabo plačane. In imeti konkurenčno domače gospodarsko okolje se mi zdi bolj pomembno kot ukvarjati se z nekaj sto potencialnimi ljudmi, ki lahko pridejo v državo in prinesejo drobiž v državno blagajno."

Kakšne so prednosti držav gostiteljic, kamor pridejo digitalni nomadi? "Če smo malo cinični, lahko rečemo: Ali prednosti sploh obstajajo?" pravi doc. dr. Žan Lep s Filozofske fakultete. Digitalni nomadi lahko namreč prispevajo tudi k poslabšanju življenja za lokalno prebivalstvo, opozarja, predvsem če gre za množično obiskovanje oz. priseljevanje. "Lahko govorimo o gentrifikaciji. Seveda se zaradi njihovih pričakovanj po 'hip' in 'šik' lokalih in namestitvah take namestitve in lokali tudi pojavljajo. To dviguje cene najemnin. Cene storitev izrinjajo lokalno prebivalstvo."

Razširi se dober glas o destinaciji, kar privabi še več digitalnih nomadov. "Ko pride na tisoče delovnih migrantov, to seveda predstavlja pritisk za mesta, predvsem za manjša. Ta imajo več težav s tem, da absorbirajo na eni strani turiste, na drugi pa delovne migrante. In v Evropi se v nekaterih mestih lokalno prebivalstvo temu že upira, na primer v Španiji, ki je hkrati destinacija za digitalne nomade, za turiste, za upokojence iz severnih držav."

To so osebe, ki se selijo večkrat na leto in niso vezane na eno samo lokacijo. Raziskava ljubljanske ekonomske fakultete, ki je vključila 502 digitalna nomada, kaže, da najpogosteje prihajajo iz Združenega kraljestva, Nemčije, ZDA ter Bosne. Najpopularnejše destinacije so Španija, Združeno kraljestvo in Nemčija. V povprečju nomadi na isti lokaciji ostanejo 25 tednov. Delajo dobrih 38 ur na teden, nekateri celo 100 ur oziroma trikrat več. Pri raziskovanju delovnih navad digitalnih nomadov so sodelovali 104 raziskovalci iz več tujih univerz. Kot digitalne nomade so definirali osebe, ki vsako leto menjajo lokacijo v vsaj treh različnih državah in niso primarno na enem mestu.

Več kot 14 odstotkov slovenskih podjetij svojim zaposlenim omogoča, da delajo na daljavo, pojasnjuje Leonela Domitrovič, direktorica sekcije za iskanje in selekcijo ter razvoj kadrov pri Adeccu. "To so predvsem delovna mesta s področja informacijskih tehnologij, iz panoge, vezane na digitalni marketing in ustvarjanje medijskih vsebin. Gre za vse sektorje, ki omogočajo kakršnokoli svetovanje ali podajanje informacij na daljavo. Na drugi strani pa zelo klasični sektorji – finance, računovodstvo, uprava, administracija." 

Tako tudi lažje privabljajo tuj kader. "S tem, ko odprejo vrata za 100-odstotno delo na daljavo, kar je zelo pogost pojav predvsem v Evropski uniji, so veliko bolj privlačni in konkurirajo drugim evropskim podjetjem." Po raziskavi Adecca si 60 odstotkov zaposlenih v Sloveniji želi dela na daljavo, kar se je začelo kazati tudi v večji produktivnosti in večjem zadovoljstvu zaposlenih.