'Zunanji izvajalci životarimo za slovenske državne gozdove'

"SiDG ustvarja dobiček zgolj zaradi naših nizkih cen storitev. Zunanji izvajalci smo do pred kratkim delali za 12 evrov na kubični meter, z letom 2021 se cene popravljajo, to pa zato, ker število izvajalcev upada, saj zapirajo podjetja. SiDG nam ne potrjuje cen, ki so tržno sprejemljive, dela ne oddajo in ponavljajo razpise, dokler ne ostanemo brez dela. Prisiljeni smo, da delo vzamemo za kakršno koli ceno. Izvajajo moč odločanja, da nas stiskajo s cenami," pravijo nekateri izmed izvajalcev sečnje in spravil s traktorjem za SiDG, ki od leta 2016 upravlja z državnimi gozdovi. Z imenom in priimkom se ne želijo izpostaviti, saj se bojijo sankcij. 

V letu 2021 so po ocenah SiDG cene dosegle v povprečju dobrih 18 evrov na kubični meter in so v drugi polovici lanskega leta začele izrazito naraščati. "Stroški za najete izvajalce so v oktobru že presegli 20 evrov na kubični meter, povprečna cena v zadnjem trimesečju lanskega leta pa je bila 20,68 evra na kubični meter."

Glavni direktor SiDG Robert Tomazin pojasnjuje, da cena v letu 2021 ni bila tako nizka. "Ne govorimo o cenah v letu 2016 in 2017, ko dejansko ni bilo veliko dela ne v državnih, ne zasebnih gozdovih. In takrat je zakon o javnih naročilih spodbujal tiste izvajalce, ki so pač ponudili najnižjo ceno." Kot pravi Tomazin, je prihodnost naklonjena tistim izvajalcem, ki bodo kakovostno opravljali svoje storitve, delali pregledno in transparentno, ob tem pa ponudili tržno pošteno ceno za storitev.

In razlog za nizke cene sečnje in spravila? Pravila javnega naročanja določajo, da je glavni pogoj najnižja cena - to velja pri sečnji, spravilu, gojenju in gradnji infrastrukture. GG Bled, ki je upravljavec gozdov ljubljanske nadškofije v velikosti okoli 20 tisoč hektarjev, je eden izmed izvajalcev, v letu 2020 so prejeli 68.140 evrov. Ker je edini kriterij cena, je veliko izvajalcev propadlo in smo priča številnim slabim praksam v gozdovih, pravi Marko Matjašič, direktor GG Bled. Podjetje se na razpise prijavlja samo v tistih primerih, kjer se zahteva žično spravilo oz. posebne tehnologije, česar je minimalno, pove Matjašič. "V letu 2021 smo naredili samo en objekt za SiDG. V primeru traktorskega spravila (več kot 90 odstotkov razpisov) se ne prijavljamo, ker ob kriteriju najnižje cene delamo z velikim minusom."  

SiDG le 11 odstotkov (podatek za leto 2020) sečnje opravi z lastnimi zaposlenimi, preostalo prepusti zunanjim izvajalcem. A za sečnjo in spravilo, ki jo izvaja 92 zaposlenih v SiDG (49 gozdarjev sekačev, 16 gozdarjev strojne sečnje, 21 gozdarjev traktoristov in šest gozdarjev žičničarjev), prejmejo več – ta cena se giblje med 24 in 25 evri na kubični meter. SiDG je z lastno sečnjo in spravilom začel leta 2018, s prenosom gozdarske dejavnosti iz hčerinske družbe Snežnik. Podatek, koliko znaša lastna sečnja, na SIDG beležijo od leta 2018, saj so zaradi sanacije vetroloma, ki se je zgodil decembra 2017, njihovi delavci izvajali obsežna dela v sanacijah škod zaradi ujme, ki so zajemala tudi dela za omogočanje prevoznosti gozdnih cest. "Zaradi posebnih razmer v tem letu podatka o stroških sečnje in spravila samo iz gozdne proizvodnje ni možno podati," so pojasnili v SIDG.

V letu 2020 zunanji izvajalci opravili za 22 milijonov evrov sečnje in spravila

V letu 2020 je 121 izvajalcev za SIDG opravilo za 22 milijonov evrov sečnje in spravila s traktorjem. Največ so dobili Gozdarstvo Grča, Gozd Ljubljana in GD Logar.

'Podjetniki moramo kreditirati SiDG'

Zunanji izvajalci za drevesa, ki so jih podrli niso plačani takoj, ko opravijo svoje delo. Počakati morajo, da SIDG za ta drevesa najde kupca. "Posledično ne dobimo plačil več mesecev in tudi več možnosti je za krajo lesa. V bistvu moramo podjetniki kreditirati SiDG," pove anonimni izvajalec. Dodaja, da nesposobnost prodaje pomeni velike količine lesa na kamionskih cestah. A po mnenju Matjašiča je tak sistem, da so plačani po prodaji hlodovine pravilen in ga poznajo tudi drugod v državnih gozdovih – Nemčija, Avstrija, Hrvaška ... V Združenju gozdarskih storitev menijo, da tak sistem ni pošten, vendar menijo, da se to ne dogaja v veliki meri. "Če je dobiček SiDG na račun izvajalcev, potem država ne dela prav."

Tomazin pojasnjuje, da je les vedno prodan sorazmerno hitro, sicer je res, da kratkoročno – za teden ali 14 dni – izvajalci financirajo spravila. Les prodajajo po sistemu first in first out, kar pomeni, da najprej odpeljejo les, ki je bil najprej posekan. "Prodajamo zaloge na gozdno-kamionski cesti, ki pa se sprotno obračunava. So velike želje nekaterih izvajalcev, da bi naredili poračun na osnovi ocen na gozdno-kamionski cesti, a praksa je pokazala, da ta koncept ni tako slab. In konec koncev, vse, kar naši izvajalci izvedejo, SiDG tudi pošteno plača." Meni, da so koncept osvojili v preteklosti in ni tako slab, predvsem z vidika, da SiDG plača to, kar izvajalci naredijo. 

Na očitke, da naj bi les več mesecev čakal na gozdni cesti, Tomazin odgovarja, da za leto 2021 to ne drži. "Morda pa se nanaša na leto 2018, ko se je izvajal posek in spravilo poškodovanih gozdov po vetrolomu. Ali pa 2017, ko je bilo nekoliko težje prodati in transportirati les z delovišča do kupca. Dopuščam možnost, da je bilo to iz leta 2018, a je bilo takrat poslovodstvo družbe v nekoliko drugačni sestavi."

Zunanji izvajalci bi potrebovali dolgoročne pogodbe?

"Izvajalci životarimo in se komaj preživljamo, saj nam ni znano, kaj bomo počeli čez en mesec ali bo razpis ali ga ne bo." To pa zaradi tega, kot pravi anonimni izvajalec, ker razpise za sečnjo in spravilo dobivajo tisti, ki so sprejeti v okvirnem sporazumu brez najave, rok za oddajo ponudbe pa je samo tri dni, kar je bistveno premalo za ogled delovišča in postavitev ustrezne cene. S tega vidika je bil sistem koncesij prijaznejši, saj jim je zagotavljal delo čez celo leto. Tudi v Združenju gozdarskih storitev pri Gospodarski zbornici pravijo, da je težko v danih razmerah načrtovati delo. "Javiš se na deset javnih razpisov, ker si želiš, da dobiš vsaj enega, nato pa lahko dobiš vseh 10 za nizko ceno in nato nimaš kapacitet, da realiziraš. Če ne daš najnižje cene, pa ne dobiš dela." Strinjajo se, da je bilo v koncesionarskem sistemu bolj urejeno, vedeli so, kaj morajo početi, sedaj pa ne vedo iz tedna v teden ali iz dneva v dan ... Za svojo storitev pa so dosegali tudi boljše cene, te so se gibale okoli 20–23 evrov na kubični meter. 

Kot pravi več izvajalcev, jim SiDG oddaja zahtevne terene, zase obdržijo lepše, enostavnejše terene – to pa zunanjim izvajalcem bistveno podraži sečnjo in spravilo, SiDG pa jim ne priznava večjih stroškov. "Posledično priganjamo delavce, da delajo po 10 ur na dan in na dolgi rok ustvarjamo delavne invalide, ki bodo nekoč pristali na plečih države ali družbe." 

Zato bi po mnenju izvajalcev ti potrebovali dolgoročne pogodbe, kot jih imajo kupci hlodovine od SiDG. Da bi izvajalci imeli večjo moč, so se povezali v Združenje gozdarskih storitev, vendar kot pravijo, jih SiDG ne priznava kot stranko v postopku in njihovih mnenj ne upoštevajo. 

SiDG krepi lastno proizvodnjo 

Kot omenjeno, je leta 2020 delež lastne proizvodnje znašal 11 odstotkov, lani se je delež zvišal na 18 odstotkov, SiDG je sam posekal 190 tisoč kubičnih metrov. Za letošnje leto napovedujejo 20 odstotkov lastnega poseka in spravila. Hkrati povečuje transportne zmogljivosti – lani je bilo prepeljanih 174 tisoč kubičnih metrov gozdno lesnih sortimentov, v letu pred tem pa 2 tisoč manj. Širjenje lastnih kapacitet SiDG pa zunanji izvajalci gledajo z grenkim priokusom, pojasnjuje anonimni sogovornik. "Država z nakupom lastnih kapacitet uničuje dobra zasebna podjetja, ki so na trgu že 20 let. Kljub temu, da so enkrat dražji od nas podizvajalcev. Vračamo se nazaj v socialistične čase, kjer država vodi plansko gospodarstvo. Namreč, izvajalci imamo dovolj opreme, kadra in znanja, da izvajamo 90 odstotkov del brez problema. Sedaj bomo morali pa odpuščati dober kader."

V združenju ocenjujejo, da je zaradi nestabilnega sistema manjši interes za delo v gozdu, izvajalci se tudi manj prijavljajo na razpise. 

Inšpekcijske kazni SIDG preusmerila na izvajalce

"Ob naravni katastrofi iz leta 2018 so nas prosili za pomoč, saj takrat niso imeli svojih kapacitet, zato smo jim podizvajalci naredili čisto vsa dela. Sedaj pa so nam po treh, štirih letih prefakturirali kazni od inšpekcije. V zahvalo, ker so naši zaposleni tvegali življenja pri delu v vetrolomu, ki spada med najnevarnejša dela dobimo kazni. Kljub našim opozorilom, da so roki prekratki, so nas prisilili v podpis pogodb, češ da sej bodo poskrbeli, da kazni ne bo ... ampak s figo v žepu," pojasnjuje eden izmed izvajalcev, ki je prejel omenjeno kazen. 

Za pojasnilo smo se obrnili na SiDG – "tako v okvirnem sporazumu kot tudi v pogodbi o izvajanju sečnje in spravila je določeno, da izvajalec sečnje in spravila družbi SiDG kot naročnici storitev odgovarja za morebitno škodo v zvezi z izvajanjem del po pogodbi." Torej je izvajalec, če je do zamude prišlo na njegovi strani, dolžan SiDG regresno povrniti plačane kazni. "Navedena obveznost velja tako v času trajanja pogodbe kot tudi po njenem izteku, v kolikor se nanaša na konkretno pogodbo."

Matjašič problem vidi širše. "Kot prvo SiDG izgublja čas z javnim razpisom. Kot drugo, so roki izvedbe v Sloveniji zelo problematični in v dosti primerih realno neizvedljivi, še posebej v ujmah večjih razsežnosti." Problematičnost kratkih rokov izpostavljajo tudi v združenju. Izpostavljajo primer, ko je rok za izvedbo sečnje in spravila že tekel, pogodba pa še ni bila podpisana. 

Samo v Sloveniji merilo najnižja cena?

Po besedah izvajalcev je samo v Sloveniji praksa, da je izključni kriterij za posel najnižja cena. V GG Bled že več let delajo v Nemčiji, kjer je več kriterijev. "Izvajalec mora pridobiti zahteven certifikat in glavni kriterij je kvaliteta dela. Prednost imajo tudi stalni in dolgoletni izvajalci." Anonimni izvajalec pojasnjuje, da imajo v Nemčiji izvajalci desetletne pogodbe, zato lahko lahko vlagajo v opremo. Cene jim zagotavljajo, da lahko poskrbijo za svoje sekače, ne delajo deset ur na dan, ampak pet do šest ur. "Tam izvajalci naredijo 90 odstotkov del in vlagajo v moderne stroje, da 'šparajo' zdravje ljudi. Tukaj pa privatniki lomijo hrbte da lahko elita v SiDG lepo živi."

 "Izbor izvajalcev izključno na podlagi najnižje cene je dolgoročno zelo škodljiv. Omogoča različnim špekulantom, da pridejo do možnosti izvajanja del. Nizko ceno izvedbo del pa pokrijejo ali z nemogočimi pogoji za svoje zaposlene oziroma neplačevanju svojih zaposlenih ali z krajo lesa. Resna podjetja, ki zaposlujejo delavce in jih primerno plačujejo ne morejo ponuditi tako nizkih cen," meni Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije. Zaradi takega sistema trpi tudi kakovost izvedbe del v gozdovih. "Posledice se kažejo tudi v tem, da se podjetja ne prijavljajo na razpise, dela v gozdovih niso izvedena kakovostno, delavci niso ustrezno plačani, ni vlaganj v sodobno tehnologijo."

"Ko je bil SiDG ustanovljen, je bil edini način oddaje del preko javnih naročil in s kriterijem najnižje ponujene cene. Že takrat je bilo jasno, da tak sistem dolgoročno ni dober in, da mora SiDG vzpostaviti sistem, ki bo podpiral kakovostne, usposobljene in dobro opremljene izvajalce del. Na žalost do danes niso uspeli vzpostaviti novega sistema." Krajnčeva pravi, da je bilo že več poskusov, med njimi je sistem preverjanja prostih kapacitet, večletni okvirni sporazumi ..."Niso pa uvedli sistema spremljanja kakovosti izvedbe del. Prav tako bi bil nujen prehod na oddajo del na večjih površinah in za daljše časovno obdobje."

V združenju predlagajo pogovor kako naprej, da se določi strategija. "Morali bi nam povedati, kakšni so načrti glede povečanja lastne proizvodnje SiDG. Da vemo, če je smiselno investirati v lastno mehanizacijo, se razvijati, ali bomo morali to delo opustiti."