Koliko postopkov lahko preživi župan?

Aktualni ljubljanski župan Zoran Janković je bil v šestih sodnih postopkih, odprta sta le še dva. Ostali so se končali v njegovo korist. Na sodišču se tako zagovarja zaradi očitkov o domnevni goljufiji pri pridobitvi evropskih sredstev za gradnjo športnega parka Stožice in domnevnih nepravilnosti v tako imenovani zadevi hladilna strojnica. Prvi med osumljenimi pa je tudi v postopku, kjer mu tožilstvo med drugim očita dajanje podkupnine in napeljevanje k zlorabi položaja. Sodišče o zahtevi za uvedbo sodne preiskave še ni odločilo.

"Sodišče je edini kraj, kjer lahko dosežem svojo pravico," že ves čas vztraja Zoran Janković. "Ker drugače nam ostane ulica, kdo je hitrejši, kdo je močnejši. Jaz ne želim živeti v takšni državi. Moj nabiralnik je velik, vedno dvigujem pošto in nikoli nisem manjkal. Kadar me vabijo, pridem. Sodišče je kraj, kjer lahko povem svoje in kjer lahko svoje povejo tudi priče."

Ob tem zagotavlja, da bo v primeru morebitne obsodbe takoj odstopil. "Da, vztrajam na tem. Vsaka pravnomočna sodba zame pomeni konec kariere na tem področju."

Na lokalni politični parket se medtem vračata županska veterana, ki sta bila v svojih dolgoletnih županskih mandatih večkrat na sodiščih – Bojan Šrot in Boris Popovič. Popovič, ki je koprsko občino vodil 16 let, pred osmimi pa stolček izgubil, se za županski mandat zdaj poteguje v Izoli. "Ljudje me poznajo in vedo, kaj točno bodo dobili. In zaradi tega me tudi hočejo, imam občutek. Kaj je res, bomo pa videli 15. novembra," napoveduje Popovič. Med županovanjem v Kopru je bil sicer, kot trdi sam, v kar 47 sodnih postopkih.

"Takoj, ko sem postal župan, je že direktor policije podpisal vse ukrepe proti meni; sledenje, prisluškovanje," pripoveduje danes. "In to za kriminal na občini. Jaz takrat nisem niti vedel, kje je občina. Kar naenkrat so me napadli, ko so videli, da sem zmagal."

Pravnomočno je bil Popovič obsojen zaradi razžalitve, vse ostale zadeve, kjer je bil obtožen zlorabe položaja, davčne zatajitve, ponarejanja listin in nevestnega dela v službi, so bodisi padle bodisi kasneje zastarale.

Bojan Šrot, ki je županski stolček po skoraj četrt stoletja izgubil pred štirimi leti, se je kot celjski župan znašel v treh sodnih postopkih, večkrat je bil tudi ovaden.

"Ovadb je bilo toliko, da jih ne znam niti prešteti," pripoveduje. "Mislim, da je nekoč nekdo spisal 11 ovadb hkrati, pa iz tega ni bilo nič." Trikrat so mu tudi sodili. "V vseh primerih sem bil oproščen, vsi so bili odmevni, noben ni zastaral. Šlo je za te postopke predvsem v prvem in drugem mandatu. Jaz mislim, da je bil takrat cilj, da me s temi postopki diskreditirajo in vplivajo na odločitve volivcev."

Če se nekdo znajde v postopku, to sicer še nič ne pomeni, je prepričan Šrot. "Če pogledate na kakšna družbena omrežja, se tam zoper ljudi, ki niso javno izpostavljeni, tudi marsikaj napiše in govori. Za javne osebe se pač vloži anonimna ovadba in kolesje se zažene. Ponavadi iz tega ni nič. Pri ljudeh se pa ustvarja vtis, da je pri vodenju države, pri vodenju lokalne skupnosti vse narobe."

V zadnjih 15 letih je bilo pravnomočno obsojenih najmanj 6 županov, v tem mandatu eden. Francu Šlihthuberju, ki je vodil občino Gornji Petrovci, je sodišče zaradi oškodovanja upnikov prisodilo 14 mesecev zapora. Šlihthuber, ki mu je zaradi kazni prenehal županski mandat, skuša zdaj doseči, da bi kazen prestajal v drugi obliki.

Pred sedmimi leti je bil zaradi jemanja podkupnine v korist občine na 17 mesecev pogojne zaporne kazni obsojen župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik. "Boli. Verjamem v pravno državo, ampak boli," se danes spominja obsodbe. Obsojen je bil, ker je – tako sodišče – zavodu Domania iz Puconcev, ki je bil na občinskem razpisu izbran za koncesionarja za izvajanje pomoči na domu, postavil pogoj, da pred podpisom pogodbe kupi več občinskih poslovnih prostorov. Bukovnik vztraja, da je bil obsojen po krivici, češ da sodišče ni upoštevalo njegovega ključnega dokaza. "Najbolj me je razžalostilo to, da sem to svojo, po mojem mnenju še vedno neupravičeno sodbo, želel izpodbijati na vseh instancah. Najprej sem se pritožil na višje sodišče, kjer niso opozorili, da je kaj narobe in so sodbo potrdili. Potem sem se z zahtevo za varstvo zakonitosti pritožil na vrhovno sodišče, tam so naredili enako." Ustavno sodišče pa Bukovnikove pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker sodba po njihovem mnenju ni imela hujših posledic za pritožnika. "To je tisti del moje zgodbe, ki me še vedno boli," pripoveduje. "Ker če bi ustavno sodišče res preverilo, kaj se je dogajalo tukaj, potem bi zagotovo odločilo v mojo korist."

Ker je bila obsodba pogojna, Bukovniku ni bilo treba odstopiti z županskega položaja. Leta 2020 je, ker ga stranka ni več podpirala, izstopil iz SD. Dve leti kasneje je kandidiral in zmagal z več kot 70-odstotno podporo. Čez mesec dni se bo na lokalnih volitvah potegoval za svoj sedmi mandat.

Ne še na tokratnih, pač pa na prihodnjih lokalnih volitvah bo sicer za župane že veljal pogoj nekaznovanosti. Za županski stolček ne bo mogel kandidirati nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen na najmanj enoletno nepogojno zaporno kazen. Januarja sprejete spremembe zakonodaje pa spreminjajo tudi prenehanje mandata županov, pojasnjuje dr. Marjan Kos z ljubljanske Pravne fakultete. "Po trenutni ureditvi je veljalo, da županu preneha mandat, če je pravnomočno obsojen na kazen zapora v trajanju najmanj šest mesecev. Po novi ureditvi, ki bo začela veljati marca 2027, pa velja, da mu preneha mandat, če je pravnomočno obsojen na kazen zapora v trajanju več kot eno leto za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bilo storjeno naklepno." Takšna zakonodaja je bila sprejeta, še pojasnjuje Kos, ker želi slediti ureditvi, ki je splošna za vse funkcionarje in je bila sprejeta v okviru novega zakona o funkcionarjih leta 2025.

V zadnjih štirih letih so sicer zaradi različnih postopkov odstopili trije župani. Po obsežnih hišnih preiskavah, sumih več kot 20 korupcijskih kaznivih dejanj in 30-dnevnem priporu župan Moravč Milan Balažic. Februarja je županski stolček zaradi očitkov o dogovarjanju za intimna srečanja z mladoletniki zapustil župan Dornave Matej Zorko. Konec avgusta lani pa je po nesoglasjih in razdeljenosti občine zaradi vetrnih elektrarn odstopil župan Žetal Anton Butolen.

"Izjemno težko je pri nas vse delati po pravilih," sicer izpostavlja Bukovnik. "Ker izjemno težko spraviš stvari skozi, če delaš po pravilih. To ne pomeni, da greš čez, ampak pogosto predvsem župani hodijo po robu. In takrat njihovi nasprotniki začutijo, da se dogaja nekaj takšnega, kar ne sodi v zakonitost. In izkoristijo vsa sredstva za to, da skušajo župana in njegovo ekipo očrniti in mu s tem zmanjšati možnosti za naslednjo kandidaturo."

Devet aktualnih županov trenutno preiskuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije.

Najpogosteje – pojasnjuje predsednica komisije Katarina Bervar Sternad – gre za dve vrsti kršitev. "Pri prvem govorimo o kršitvi integritete zaradi prekoračitve pristojnosti, torej, ko župan, misleč, da ima več pristojnosti oziroma pravice posegati v delovanje tudi drugih organov, poskuša vplivati na odločitve v javnih podjetjih ali odločitve direktorjev javnih podjetij." V drugem primeru pa gre za situacije, ko občina najame odvetniško pomoč, hkrati pa ta ista odvetniška pisarna zastopa tudi župana v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Tukaj, pojasnjuje Bervar Sternad, pa lahko pride do konflikta interesov.

V preteklosti ugotovljene kršitve, pojasnjujejo na KPK, so se v velikem deležu nanašale prav na kršitve na lokalni ravni. "To gotovo kaže na to, da je težava na lokalni ravni. Ni pa to seveda žal omejeno zgolj na lokalno raven," dodaja predsednica komisije. "Ne glede na to, na kateri ravni se to dogaja in v kateri družbeni skupini, se na koncu s takšnimi ravnanji vedno pokaže škoda v javnih sredstvih, v dostopnosti do javnih storitev. In to je tisto, zaradi česar je takšna tveganja treba omejevati, takšne kršitve pa potem tudi ustrezno sankcionirati."

Težava, ki jo imamo pogosto v Sloveniji, je tudi prevzemanje odgovornosti. "To je zlasti posledica pretiranega enačenja funkcije z nosilcem funkcije. Nosilci funkcij to funkcijo preveč dojemajo kot neko svojo pravico in posledica tega je tudi nerazumevanje ali pa izogibanje razumevanju razlikovanja med pravno in politično odgovornostjo," pojasnjuje dr. Marjan Kos.

Po njegovem bi bilo zato smiselno, da ob pravnih sankcijah krepimo tudi druge instrumente, ki delno že obstajajo. "Kot na primer večje zahteve po transparentnosti vodenja postopkov, dostop do informacij javnega značaja, krepitev nevladnih organizacij. Specifično na področju lokalnih volitev ali lokalne samouprave se mi pa zdi, da je mogoče nek mehanizem, ki bi ga bilo smiselno uvesti in bi naslovil ali odpravil kar nekaj težav, omejitev števila mandatov za župane."

Predsednica Komisije za preprečevanje korupcije pa dodaja: "Prevzemanje odgovornosti je tudi zgled. Če pa se nekdo znajde v kazenskih preiskavah, pa prepogosto slišimo, naj pristojni organi opravijo svojo dolžnost. To ni prevzemanje odgovornosti."