Zvestoba poplačana s kabinetno zaposlitvijo

Janševi izbrali 101 najbližjega sodelavca, trenutno zaposlenih 92 

101 izbranec – vodje kabinetov, raznih svetovalcev, denimo tudi za odnose z javnostmi, je v kabinetih ministrov, vladnih služb, generalnega sekretarja vlade in premierja zaposlila 14. vlada Janeza Janše, ta hip je zaposlenih 92. Število je manjše bodisi zaradi menjave ministra bodisi zaradi odhoda na drugo delovno mesto. Se pa to število ves čas spreminja. Med zadnjimi je denimo v kabinet predsednika vlade prišla Andreja Valič Zver, soproga evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke Milana Zvera. Zakonca Zver sta namreč tesno povezana z zakoncema Janša. Spomnimo se, Janševa sta bila njuni zakonski priči. Po drugi strani pa sta bila Zverova tesno ob Janezu Janši na poti v zapor na Dobu.

Takoj ko je Valič Zverova odšla iz Študijskega centra, o čemer smo pisali v članku '(Ne)kulturna demontaža in vojna z mediji', je že dobila službo v Janševem kabinetu na mestu sekretarke, uvrstili pa so jo v visoki 50. plačni razred, kar pomeni dobre tri tisočake osnovne bruto plače. Po naših informacijah Zverove sodelavci še niso videli v službi, delala naj bi od doma. In kakšne so njene zadolžitve? "Delovne naloge dr. Andreje Valič Zver bodo povezane predvsem z vsebinskimi pripravami na 30. obletnico samostojnosti Republike Slovenije, kar bomo obeleževali vse leto 2021."  V ozadju je namreč vse več namigovanj, da naj bi bila Valič Zverova direktorica novega muzeja osamosvojitve, o čemer pa, kot pravi, nič ne ve: "To ne drži in o tem sploh ne razmišljam."

Med zaposlenimi izstopajo nekatera imena. 

V kabinetu predsednika vlade Janeza Janše je službo dobila Katja Palčnik, dekle Žana Mahniča, ki je premierjev državni sekretar za nacionalno varnost. Palčnikova opravlja tajniška dela za vodjo kabineta predsednika vlade, zasluži pa 1200 evrov bruto. Pričakovano je v Janševem kabinetu zaposlena Nika Dolinar Divjak, tokrat ni šefinja kabineta kot v prejšnjih dveh Janševih mandatih, ampak je to postal Peter Šuhel, ki je doslej vodil pisarno evropskega poslanca Milana Zvera. V kabinetu sta službo dobili še dve strankini piarovki, Mateja Erčulj in Anamarija Mežan. 

Kulturno ministrstvo. Nekdanji novinar, nekdanji poslanec SDS in nekdanji direktor Direktorata za medije Miro Petek, ki je bil sprva imenovan za v. d. direktorja Ukoma, je tam ostal le teden dni, nato pa se preselil v kabinet kulturnega ministra Vaska Simonitija. Pridružila se mu je tudi operna pevka Alenka Gotar, kandidatka za SDS-ovo poslanko, ki je bila izvoljena še za članico programskega sveta Radiotelevizije Slovenija. Na zaupanje ministra Simonitija je kot predstavnik za odnose z javnostmi zaposlen tudi Mitja Iršič, ki se sprašuje: "Prava umetnost uspeva tudi na prostem trgu – ali je res neizbežno, da jo moramo sponzorirati davkoplačevalci?" 

Piarovka in žena Jerneja Pavlina Janja Pavlin je predstavnica za odnose z javnostmi na okoljskem ministrstvu Andreja Vizjaka. Pred tem je bila Černačeva piarovka na infrastrukturnem ministrstvu, zaposlena je bila tudi na Darsu. Nekdanja Janševa piarovka Katja Ujčič je bila svetovalka za odnose z javnostmi pri ministru za kohezijo Zvonku Černaču, a ji je pogodba o zaposlitvi že potekla. Vodja njegovega kabineta pa je Klavdija Operčkal, hči poslanca Marjana Pojbiča. Matej Tonin, obrambni minister, je izbral Roka Srakarja, zaposlenega na zunanjem ministrstvu, in Boštjana Perneta z Uprave RS za zaščito in reševanje. Ker sta bila v ministrov kabinet premeščena iz drugega resorja, se po prenehanju funkcije lahko tja tudi vrneta. Boštjana Šefica, nekdanjega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, ki smo ga najbolje spoznali v begunski krizi, je na zaupanje v svojem kabinetu zaposlil notranji minister Aleš Hojs. Zadolžen je bil za pripravo azilne zakonodaje, a je Šefic to delovno mesto že zapustil in se preselil k predsedniku države Borutu Pahorju kot svetovalec za nacionalno varnost.

Na ministrstvu za delo Janeza Ciglerja Kralja je v kabinetu zaposlena teologinja in pedagoginja, Mariborčanka Alenka Šverc, članica izvršilnega odbora NSi in nekdanja državna sekretarka ministrstva za šolstvo in šport. Vodja kabineta je Mojca Erjavec, kandidatka za evroposlanko NSi. V kabinetu šolske ministrice Simone Kustec pa so denimo odpustili nekdanjega predstavnika za odnose z javnostmi in nekdanjega novinarja Dejana Karbo, ki je na ministrstvo prišel v času SD-jevega ministra Jerneja Pikala. Če je bil najprej zaposlen v ministrovem kabinetu, je bil nato med 19 kandidati izbran na razpisu za vodjo službe za odnose z javnostmi, niso pa ga potem tudi zaposlili za nedoločen čas. To mu je najprej preprečil padec Šarčeve vlade, nato pa tega ni storila niti ministrica Kustec, čeprav – kot trdi Karba – je vladna komisija za pritožbe, ki so seveda sledile razpisu, prižgala zeleno luč za njegovo zaposlitev. 

"Ko je na ministrstvo prišla nova ministrica Kustečeva, mi je celo ponudila kabinetno zaposlitev, začela sva zgledno sodelovati, z mano je imela načrte, nato se je zgodba v hipu končala, komunikacije ni bilo več, zadnji čas sem delal od doma, odvzeli so mi vsa pooblastila in dostope in me krivdno odpustili zaradi – kot mi očitajo – nepopolnih poročil, čeprav sem vse naloge, ki so mi jih naložili, opravil. Zdaj tožim ministrstvo za izobraževanje, saj sem bil izbran na razpisu za vodjo službo, pa sem na koncu ostal brezposeln, kazensko pa tudi ministrico Simono Kustec." O odpravnini v višini 7420 evrov, ki jo je dobil s padcem Šarčeve vlade, čeprav je bil še naprej zaposlen na ministrstvu, pa: "Ta mi je pripadala po zakonu, nisem edini, prejela sta jo tudi Tit Neubauer in Maja Pucelj, ki sta še vedno zaposlena na ministrstvu."  Pucljeva odpravnine ni dobila, ker se ji je odpovedala. 

O nenavadni kadrovski politiki Simone Kustec smo od naših virov slišali veliko. Da naj bi želela odpustiti dolgoletno tajnico vrste ministrov od Slavka Gabra naprej, Damjano Kvas, pa so jo nato premestili, da naj bi bilo enako z voznikom več ministrov, Viktorjem Prosenikom, zdaj je premeščen. Za direktorico Direktorata za šport Poljanko Pavletič Samardžija pa je predlagala razrešitev, ker se je strogo držala stroke, ki pa naj bi se ne skladala z vizijo, ki jo je imela vlada. Kot nam je potrdila Pavletič Samardžija, ji je ministrica dejala, da si želi osebe, katere stališča bodo blizu njenim, ki pozna njeno delo in ima izkušnje iz menedžmenta. "Te imam sicer tudi sama. Razrešitev sem pričakovala, saj sem sledila strokovnim stališčem in tukaj nisem popuščala. A je bilo slovo zame precej neboleče, saj sem se vrnila na strokovno delovno mesto v Olimpijski komite Slovenije."

Ministričino podobo in javno nastopanje naj bi sicer pilila strokovnjak za javno nastopanje Leon Magdalenc in strokovnjak za politično komuniciranje Sebastjan Jeretič. Svoje informacije smo preverjali tudi na ministrstvu za izobraževanje, odgovorov še nismo prejeli.

*Po objavi članka so nam z ministrstva za izobraževanje odgovorili, da Jeretič ne svetuje ministrici Simoni Kustec. Potrdili pa, da ji pri javnem nastopanju svetuje Magdalenc. "Za potrebe usposabljanja zaposlenih ima ministrstvo sklenjeno pogodbo s podjetjem Nastop plus, d.o.o. Skupna vrednost pogodbe je 23.424 evrov z DDV, predmet pogodbe so storitve izobraževanja in izvedbe delavnic s področja javnega nastopanja za vodstvo ministrstva (ministrica, državni sekretarji, generalni direktorji). Pogodba, ki smo jo podpisali 24. aprila 2020, velja deset mesecev od podpisa obeh pogodbenih strank."

"Damjana Kvas ves čas opravlja naloge na istem delovnem mestu tajnica funkcionarja. Enako velja za Viktorja Prosenika, ki je bil že pred nastopom mandata ministrice razporejen na delovno mesto voznik funkcionarja v Kabinetu ministra."

 Plače od 1400 do 4100 evrov bruto

Kabinetni uslužbenci zaslužijo od okoli 1400 do 4100 evrov bruto in so torej uvrščeni v plačne razrede od 30. do 58. Najvišjo plačo ima šef Janševega kabineta Šuhel, 4100 evrov bruto. V povprečju so uvrščeni v 44. plačni razred in prejemajo plačo okoli 2500 evrov bruto brez dodatkov, kot je na primer dodatek za povečan obseg dela.

Če imajo ministrstva sedem dovoljenih zaposlitev, je imel ob nastopu mandata aktualne vlade kabinet predsednika vlade kvoto 22 zaposlitev. S spremembami skupnega kadrovskega načrta vlade za leti 2020 in 2021 pa so vladne službe skupno dobile še dodatnih osem možnih delovnih mest, pojasnjujejo v Uradu vlade za komuniciranje (Ukom). "Spremembe skupnega kadrovskega načrta so potrebne zaradi večjega obsega del, ki je povezan s prioritetami dela vlade. Ob tem dodajamo, da so službe, ki so odgovorne predsedniku vlade, KPV, SVZ, SOVA, UMAR in SURS, torej gre za osem možnih zaposlitev v vseh omenjenih vladnih službah."

Šarčevi izbrali 82 najbližjih sodelavcev

82 izbrancev – vodij kabinetov, raznih svetovalcev, denimo tudi za odnose z javnostmi, je v kabinetih ministrov, vladnih služb, generalnega sekretarja vlade in premierja zaposlila 13. vlada Marjana Šarca. Gre za same zaposlitve na zaupanje, saj vemo, da se je zamenjalo kar pet ministrov. Odšli so okoljski minister Jure Leben, minister za zdravje Samo Fakin, minister za kulturo Dejan Prešiček in dva ministra za kohezijo, Marko Bandelli in Iztok Purič.

Pet zaposlitev po kabinetih ministrstev je bila kvota, ki jo je določila Šarčeva vlada. Izkoristili so jo ministri Miro Cerar, Simon Zajc, Andreja Katič, Zdravko Počivalšek, Boštjan Poklukar, Jernej Pikalo in Aleksandra Pivec, ki je določeno kvoto tik pred koncem mandata celo presegla, in to na dan, ko se je državni zbor seznanil z odstopom Šarčeve vlade. Zaposlila je nekdanjo podpredsednico SLS Jasmino Opec Vöröš, ki je zdaj z njo tudi odšla in dobila 7500 evrov bruto odpravnine. Na zaupanje je zaposlila tudi nekdanjega direktorja piranske občinske uprave Aleša Buležana, ki je ministrico z otrokoma zapeljal z družinsko barko prav med tistim spornim ministričinim obiskom Izole, ki je prerasel v afero. Buležan ostaja v kabinetu novega kmetijskega ministra Jožeta Podgorška. 

Med Šarčevimi zaposlenimi izstopajo nekatera imena, denimo nekdanji novinarki Radia Slovenija, Nika Benedik v Šarčevem kabinetu in Uršula Majcen kot vodja kabineta pri ministru za javno upravo Rudiju Medvedu. Majcnova je na primer dobila celo odpravnino v višini 8680  evrov bruto, pa čeprav so jo zaposlili na ministrstvu za javno upravo na mestu sekretarke. Majcnova na ministrstvu ni več v službi, je bila pa dvakrat zaposlena za določen čas, od 14. marca do 13. junija, nato pa od 6. julija do 3. oktobra 2020.

Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj odpravnina, če so Majcnova, pa tudi Karba, Neubauer in drugi, ostali v službah na ministrstvih. Na ministrstvu za javno upravo pojasnijo, da pravico do odpravnine za delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja, določa 73. člena Zakona o javnih uslužbencih, in sicer v znesku treh osnovnih plač za to delovno mesto. Posebni pogoji za izplačilo odpravnine pa niso določeni. 

"V pogodbi o zaposlitvi Uršule Majcen, sklenjeni za čas trajanja funkcije ministra Rudija Medveda, je bila javni uslužbenki ta pravica določena, pogodba o zaposlitvi pa ji je prenehala veljati zaradi prenehanja funkcije ministra. Tako je bil izpolnjen pogoj za izplačilo odpravnine."

Na ministrstvu so ob tem poudarili, da je Janševa vlada že marca sklenila, da uslužbencem na zaupanje v primeru prenehanja delovnega razmerja pripada odpravnina treh osnovnih plač za delovno mesto, ki ga zasedajo. Hkrati pa so sklenili, da odpravnina ne pripada tistim, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi z istim ali drugim državnim organom.

Šarec je zaposlil tudi vodjo svojega županskega kabineta v Kamniku, Janjo Zorman Macura, in Niko Vrhovnik, predstavnico za stike z javnostmi pri LMŠ. Finančni minister Andrej Bertoncelj je izbral Mitjo Bervarja, svojega 'študenta', saj je bil Bertoncelj njegov mentor pri magistrski nalogi. Bervar je sicer nekdanji predsednik državnega sveta in ravnatelj Opere. Službo na zaupanje je v Erjavčevem kabinetu je dobila Maja Dimitrovski, sicer nekdanja poslanka Pozitivne Slovenije, tudi predsednica parlamentarne komisije, ki je preiskovala ekstremistične skupine. Maja Dimitrovski je sicer dobila službo za nedoločen čas na kulturnem ministrstvu kot vodja službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje. Nekdanja okoljska ministrica Irena Majcen je našla zaposlitev v kabinetu kmetijske ministrice. 

Sporno, domnevno klientelistično zaposlovanje po koncu mandata, Cerarjevi in Šarčevi priskrbeli službe 26-im 

Kabinetne zaposlitve so zaposlitve za določen čas, torej na zaupanje funkcionarja, ki preneha z odhodom vlade ali odstopom oz. razrešitvijo ministra. Drugače povedano, predsednik vlade, ministri in predstojniki vladnih služb lahko mimo postopkov, ki so obvezni za javne uslužbence, zaposlijo določeno število ljudi. To je legitimna pravica vsake vlade in je utečen institut tudi v drugih evropskih državah – razumljivo, saj si mora vsak, ki je prevzel odgovornost za vodenje države, zagotoviti ekipo, ki ji zaupa. Gre za ljudi iz stranke oziroma za kolegialne, prijateljske vezi.

Zaposlovanje na zaupanje funkcionarja oziroma za čas trajanja funkcije posameznega funkcionarja določa Zakon o javnih uslužbencih.

Se pa v praksi zgodba prelomi ob koncu mandatov. Ob vsakem odhodu vlade namreč poročamo, kako so kabinetni zaposleni tik pred iztekom oziroma po koncu mandata postali javni uslužbenci na drugih uradniških delovnih mestih in dobili zaposlitev za določen oziroma (še raje) nedoločen čas. In takrat se po ministrskih hodnikih na veliko govori, kdo bo komu uredil zaposlitev za nedoločen čas, pa čeprav so za to po zakonu potrebni javni razpisi ali javne objave.

Ključne so zveze ali – kot je nekoč na precej humoren način v oddaji ponazoril radijski spiker, sicer Američan Michael Manske – 'kako zrihtati stvari v Sloveniji'. 

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je leta 2014 v analizi za obdobje med letoma 2004 in 2013 opozorila na nenavadne prakse pri zaposlovanju v javnem sektorju in ugotovila, da je nemalo takšnih, ki so prvo zaposlitev v javni upravi po odstopu funkcionarjev, torej po zaposlitvi na zaupanje, dobili na netransparenten način, kar kaže na razrast korupcije in klientelizma pri zaposlovanju. 

KPK je v končni analizi leta 2014 ugotovil trend večjega zaposlovanja tistih oseb v javnem sektorju, ki so zaposlitev na zaupanje izgubile v obdobju menjave vlad. Pri tem trendu prednjačita prva in druga vlada Janeza Janše, sledi vlada Boruta Pahorja.

KPK sicer navaja, da sam trend še ne pokaže obstoja korupcije oziroma klientelizma pri zaposlovanju. Konkreten primer iz analize KPK. Od javnih organov so pridobili podatke o zaposlitvi tistih oseb, ki so zaposlitev na zaupanje izgubile v zadnjem mesecu delovanja druge Janševe in prve Pahorjeve vlade in so se nato na novo zaposlile v javnem sektorju. "Takih oseb je skupaj 18. Prejeti odgovori nakazujejo, da bi lahko bila vsaj v primeru 14 oseb zaposlitev morda izvedena netransparentno oziroma sporno."

KPK pretresa morebitno spornost zaposlovanja vlad od 2014 naprej, vključno s Šarčevo

KPK je ocenil, da se praksa, zaznana v analizi iz leta 2014, najverjetneje nadaljuje, zato je marca 2018 začel nov postopek pregleda zaposlovanja v javnem sektorju v obdobju menjav vlad po novembru 2013, pojasnjujejo na KPK, "in sicer z vidika javnega interesa, zagotavljanja transparentnosti in sledljivosti izvedenih postopkov zaposlovanja ter upoštevanja najvišjih standardov integritete javnega sektorja". Postopek še ni zaključen, saj bo KPK preučil tudi zaposlovanje v obdobju prenehanja mandata 13. vlade pod vodstvom Marjana Šarca.

Postopek zadnje preiskave KPK glede zaposlovanja po padcu vlad še ni zaključen, saj bo KPK preučila tudi zaposlovanje v obdobju prenehanja mandata 13. vlade pod vodstvom Marjana Šarca.

Po padcu Šarčeve vlade intenzivno zaposlovanje, roki prijave – od tri do pet dni

Na veliko je po padcu vlad zaposlovala tako Cerarjeva kot Šarčeva vlada. V kratkem času se je pojavila serija razpisov za prosta delovna mesta za nedoločen čas v javni upravi s kratkimi roki prijave na delovna mesta – od tri do pet dni – s čimer so najzvestejšim v zadnjem hipu urejali službe. 

Primer zunanjega ministra Mira Cerarja po odhodu Šarčeve vlade. Tik preden je zapustil mesto ministra, je bilo objavljenih osem razpisov za osem sodelavcev – za  finančnika, delovodjo, sekretarja, dva podsekretarja, dva svetovalca in enega višjega svetovalca. Rok za prijavo: tri dni. Takrat se je omenjalo, da se službo ureja tudi vodji Cerarjevega kabineta Stojanu Pelku. Na vprašanji, ali je službo v resnici dobil in ali je zaposlen še kdo od kabinetnih zaposlenih, nam z zunanjega ministrstva do danes niso odgovorili.

*Po objavi članka smo od nekaterih zaposlenih z ministrstva za zunanje zadeve prejeli informacije, da se na MZZ ni nihče zaposlil iz kvote ministra Cerarja, niti Stojan Pelko, ki ima svoj s.p. Omenjeni razpis je bil za mlade sodelavce za projekt EU in so ga objavila vsa ministrstva.

Na ministrstvu za zdravje, ki ga je vodila Milojka Kolar Celarc, so le dva dni po odstopu predsednika vlade Mira Cerarja objavili razpise za sedem prostih delovnih mest za nedoločen čas – za svetovalca, štiri sekretarje, višjega svetovalca in podsekretarja – med opravljanjem tekočih poslov, na ministrstvu za javno upravo so iskali podsekretarja, na ministrstvu za kulturo so ponujali zaposlitev višjega svetovalca, na finančnem ministrstvu svetovalca, na generalnem sekretariatu vlade mesto podsekretarja in na Ukomu zaposlitev višjega svetovalca. Preverili smo, kdo od zaposlenih na zaupanje je tudi dobil službo.

26 zaposlitev, 15 Cerarjevih, 11 Šarčevih

To je seznam ljudi z imeni in priimki.

Ministri v odhodu praviloma zanikajo kakršno koli zaposlovanje. Zdaj je črno na belem. Največ, 6 zaposlitev po koncu mandatov, smo našteli na ministrstvu za javno upravo – štiri po Šarčevi vladi, ko je odšel minister Medved, dve po Cerarjevi, ko je bil minister Boris Koprivnikar. Službe so dobili Anja Ancelj, Nuša Peperko, Mateja Kumer, Uršula Majcen, Oliver Butina in Alexandra Gregorc.

Cerarjevi so tri službe uredili tudi svojim na pravosodnem ministrstvu, ki ga je vodil Goran Klemenčič. To so Matic Zupan, Leja Barle in Petra Levstek. 

Enako tudi na gospodarskem ministrstvu, pa čeprav je tam vse od Cerarjeve vlade isti minister Zdravko Počivalšek. Zaposlili so Karin Žvokelj, Aljaža Žumra in Anno Sorger.

Nikogar niso po koncu obeh vlada zaposlili le na kmetijskem in finančnem ministrstvu ter v kabinetu predsednika vlade. 

Ali so torej vsi dobili službe na transparenten način in izpolnjevali vse pogoje? Na to bo bržkone odgovoril KPK.

O nenavadnih praksah zaposlovanja – ne le med mandatom, ampak tudi po koncu mandata – govori tudi izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijovič. Spomnimo se članka 'Imenovanja kot podreditev institucij?', v katerem smo govorili o političnem pritisku LMŠ-jevega generalnega sekretarja Braneta Kralja prav na Prijovičevo, od katere je zahteval, da kot nadzornica Uradnega lista na mesto predsednika uprave postavi Igorja Šoltesa.

S takšnim stanjem ne moremo biti zadovoljni, je jasna Prijovičeva. "Trend narašča in to smo zaznali ob vsakokratnih menjavah oblasti, včasih s poteki mandatov, včasih z nekimi zamiki, včasih bolj brutalno. Vedno morajo biti poklicna merila: integriteta, delovne izkušnje, odsotnost nasprotij interesov, neko obdobje ohlajanja od političnih funkcij v ospredju."

To bi morala biti merila za kadrovanje.