Analitiki: volilna udeležba bo ključna za razplet evropskih volitev v Sloveniji

Etablirane stranke, v prvi vrsti SDS in SD, bodo namreč dobile zajetno število glasov že iz naslova mobilizacije svojega članstva oziroma podpornikov, je dejal Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment, kar bo zlasti pomembno v primeru nizke volile udeležbe. Prav ta bo zato lahko v veliki meri definirala končni izid, predvsem ker bo lahko o tem, ali bo nekdo dobil dva sedeža v Evropskem parlamentu oziroma sploh kakšnega, odločalo le nekaj glasov.

Da bo z nižjo volilno udeležbo boljši rezultat strank oziroma list, kot so SDS+SLS, SD in NSi, meni tudi urednik portala Domovina Rok Čakš. Z višanjem volilne udeležbe pa po njegovih besedah rastejo možnosti za boljši rezultat predvsem LMŠ, pa tudi SAB z Angeliko Mlinar.

Ankete je potrebno jemati z zadržkom

Oba sta zadržana do napovedi v anketah. Čakš pri tem opozarja, da ankete težko predvidijo volilno udeležbo, saj so sodelujoči nagnjeni k družbeno sprejemljivejšemu odgovoru, da se bodo volitev udeležili, čeprav praksa potem kaže, da je udeležba praviloma precej nižja od napovedi v anketah. To je še posebej izrazito pri evropskih volitvah, kjer je udeležba že po tradiciji zelo nizka, zgolj četrtinska. Zato je ankete tokrat treba jemati še s posebnim zadržkom, meni.

Zanesljive uvrstitve v Evropski parlament se po njegovi oceni lahko nadejajo SDS+SLS, SD, LMŠ in NSi, realne možnosti za to pa imata še Levica in DeSUS, v zanje optimalnem scenariju tudi SNS in SAB.

Maksuti je do javnomnenjskih raziskav še bolj kritičen. Gre za kvaziznanstvene raziskave, pravi. Za listi SDS+SLS ter SD se sicer strinja, da imata neko prednost. Teza, da je LMŠ imela prednost, ki jo je vmes zgubila, pa je po njegovem mnenju zgrešena. Trenutne popularnosti predsednika vlade namreč, ni mogoče preprosto preslikati na stranko in listo, kar je premier tudi dojel in v kampanji deloval na personalizirani način, je prepričan. Meni namreč, da to na koncu ne bo obrodilo sadov in da bo uspeh, če bo LMŠ dobila eno poslansko mesto.

Sedanji evropski poslanec Igor Šoltes se je po Maksutijevih besedah pravilno odločil, da kandidira kot nosilec liste stranke DeSUS, "a je vprašanje, koliko je ta stranka v dobri kondiciji," da mu zagotovi potrebne glasove za izvolitev. SMC, SAB ter manjše stranke in liste, ki so se na tokratnih volitvah pojavile prvič, po njegovi oceni realnih možnosti za izvolitev v Evropski parlament nimajo, kar ne bo spelo niti SNS.

Tako za SNS, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah presenetila in se vrnila v državni zbor, predvsem pa za NSi in Levico, pravi, da bo njihov volilni izid odvisen od tega, ali bodo uspeli mobilizirati svoje člane in podpornike, da pridejo na volitve. Za NSi kot stranko v relativno dobri kondiciji predvideva, da bo poslanca dobila. Največja neznanka je pri Levici.

'Preferenčni glasovi iz volitev v volitve postajajo bolj pomembni'

Ljudje so s prakso dobili občutek, kaj lahko prinesejo, meni Čakš. Vendar pa bo preskakovanje s preferenčnimi glasovi možno pri kadrovsko močnih listah, kakršnih pa ni veliko. "Zelo očitno je denimo, da pri LMŠ stavijo kvečjemu na prva dva kandidata, pri DeSUS, Levici, SNS, SAB pa je celo vse skoncentrirano zgolj na nosilca," ugotavlja.

Boj s preferenčnimi glasovi se, "bije predvsem v SDS+SLS, kjer bi lahko morebitno tretje evroposlansko mesto odnesel Franc Bogovič iz SLS, kakšen preskok bi se v primeru dveh mandatov na drugem mestu lahko zgodil pri SD, predvsem pa pri Nsi," meni Čakš. Če bi ta stranka dobila dve evroposlanski mesti, je Žiga Turk z osmega mesta realni pretendent za Bruselj, napoveduje.

"Slednje pa se lahko, nenadejano in nezaželeno, zgodi Levici. Nosilka Violeta Tomić si je namreč v kampanji privoščila nekaj spodrsljajev in prav lahko se zgodi, da se bo osmi na listi, Luka Mesec, iz nekoga, ki zgolj prinaša dodatne glasove prelevil v evropskega poslanca Levice," dodaja Čakš, ki je spomnil, da smo podoben primer v preteklosti že imeli, ko so na tak način volivci z zadnjega mesta v Bruselj poslali Boruta Pahorja.

Sistem omogoča izvolitev s preferenčnimi glasovi, a je težko napovedati, ali bi lahko kateremu od omenjenih prepoznavnih imen na tak način uspelo, meni Maksuti. Za Turka denimo opozarja, da bo težko dominiral med predlagano osmerico kandidatov, med katerimi sta tudi nekdanja strankina predsednica Ljudmila Novak in tradicionalno znani evropski poslanec Lojze Peterle.

Po Čakševih besedah bi bil za skupno listo SDS+SLS neuspeh vse, kar je pod tremi evroposlanskimi mesti, LMŠ bi morala biti zelo zadovoljna z morebitnima dvema, "zgolj enega bo že spremljal vonj neuspeha". SD bi se z dvema mandatoma politično zelo utrdila, en mandat bi v tem smislu pomenil zapravljeno priložnost, ne pa tudi neuspeha. Podobno velja za NSi. Za vse druge liste pridobljen poslanski sedež pomeni uspeh.

Maksuti trdi, da bo za stranke seveda neuspeh, če se ne bodo izpolnila njihova pričakovanja, ki pa so različna. Za SDS predvideva, da cilja na tri poslance, v SD si verjetno obetajo vsaj enega ali celo dva. Če bi ostali brez evroposlanca, bi zagotovo bilo veliko razočaranje tudi v NSi in LMŠ. Pri slednji se mu to zdi možno, ne zaradi liste same, ampak ker je vprašanje, ali bo legitimnost predsednika vlade dovolj velika, da dobijo zadostno podporo.