'Ne vem, kdaj so volitve'. Stavek, kriv za 'nepričakovane rezultate'

Volitve v Evropski parlament običajno na volišča privabijo izjemno malo volivk in volivcev, volilna udeležba pa zadnja štiri desetletja vztrajno pada. Pred petimi leti je svoj glas tako oddalo zgolj 40 odstotkov volilnih upravičencev. Nizka volilna udeležba pa v nobeni državi članici ni bila bolj izrazita kot na Slovaškem. Tu je na volišča prišlo le 13 odstotkov Slovakov.

A razlogov za neudeležbo na volitvah ne gre iskati v nezadovoljstvu z Evropsko unijo – večina Slovakov članstvo v EU namreč podpira. Med njimi je tudi kmet Ondrej Sućansky, ki samega sebe smatra za ponosnega Evropejca – a na prihajajočih volitvah ne namerava voliti.

In še zdaleč ni edini. Na volišča se ne bo odpravil niti njegov oče Peter Sućansky, poslovnež, ki pove, kar si mnogi Slovaki mislijo: "Dokler smo v EU, smo srečni. A mislim, da 13 poslancev ne pomeni veliko. S praktičnega vidika to ne spremeni ničesar. Dokler smo v EU, bodo velike države vedno imele glavno besedo." 

Večina Slovakov meni, da njihov glas ne šteje - po raziskavi Eurobarometra kar 43 odstotkov. Ta trend je izrazit predvsem med mladimi: "Če sem iskren, niti ne vem, kdaj so volitve," pove Matej. Evropski parlament je pred tokratnimi volitvami sicer sprožil obsežno kampanjo This time I'm voting, s katero želijo predvsem mlade privabiti na volišča. 

Slovaki se počutijo kot drugorazredni državljani

Politik Michal Šimečka, katerega stranka Napredna Slovaška ni stara niti dve leti, razume evroskeptike, čeprav je sam podpornik EU: "Evropska unija ni popolna. Ljudje so nezadovoljni s počasnim odločanjem, vsi so nezadovoljni z načinom reševanja migrantske ali gospodarske krize. To si zasluži nekatere kritike, a nikakor se ne morem strinjati, da je odgovor na to delitev Evrope ali oslabitev Evrope," je povedala za Enex.

Odgovornost, zakaj se Slovaki ne udeležujejo evropskih volitev, pa pripisuje celotni generaciji slovaških politikov, ki članstva v Evropski uniji niso znali izkoristiti za izboljšanje stanje v državi, na praktično vseh področjih, od šolstva do infrastrukture. "Zato se večina Slovakov počuti kot drugorazrednih državljanov." 

A Šimečka upa, da bo tokrat morda drugače. Slovaško družbo je namreč 'prebudil' umor preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke, ki je sprožil največje proteste na Slovaškem od padca komunizma leta 1989. Da se nekaj vendarle spreminja so pokazale tudi nedavne predsedniške volitve, na katerih je slavila odvetnica in borka proti korupciji Zuzana Čaputova.

Tragični umor je po mnenju Šimečka sprožil "politično prebujenje": "Razkril je obseg povezav med oligarhijo, organiziranim kriminalom in političnimi elitami, in to je mobiliziralo veliko ljudi." 

Nizka volilna udeležba in vzpon evroskeptikov

Strokovnjaki pa opozarjajo, da ima nizka volilna udeležba lahko velike posledice. Oziroma, da bi prav to lahko omogočilo marginaliziranim skupinam, da odločilno vplivajo na sestavo poslancev, ki jih posamezna država članica pošlje v Bruselj. 

'Politično prebujenje' bi lahko zlorabile populistične stranke, ki se mrzlično pripravljajo na volitve, ki bi lahko popolnoma premešale politične karte v parlamentu, ki sta ga dolga leta obvladovali dve največji stranki, desnosredinska Evropska ljudska stranka in levosredinski Socialdemokrati.

Nekoč obrobne evropskeptične stranke pa bi po nekaterih napovedih tokrat lahko osvojile tudi tretjino vseh sedežev v parlamentu. Slednje napoveduje tudi študija Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR), ki opozarja, da bi na tokratnih volitvah lahko videli "vzpon nacionalističnih protievropskih političnih strank, ki zagovarjajo vrnitev k 'Evropi narodov'". Z osvojitvijo zadostnega števila sedežev v parlamentu pa bi ideje teh strank, ki se raztezajo od skrajno levega do skrajno desnega političnega polja, oblikovale evropsko politiko. "Če znatno število njihovih podpornikov pride na volišča, bodo ti preglasili stališča evropske večine, ki molči," in na volilni dan ostaja doma. 

Patryk Pawlak z Inštituta EU za varnostne študije (EUISS) je zaskrbljen, saj je "pri nizki volilni udeležbi lažje vplivati na prebivalstvo, lažje je mobilizirati bolj radikalni del volilnega telesa. To lahko vodi k situacijam, ki jih nihče ne pričakuje."

Michal Vaśečka, sociolog z Inštituta za politične študije v Bratislavi meni, da je trend, ki ga opažajo na Slovaškem, pravzaprav mogoče opaziti po vsej Evropi. Prav tako ga ne preseneča, da so del mlade generacije privabile stranke z elementi fašizma. "Ti ljudje živijo v Evropski uniji 15 let, 12 let v schengenskem območju, deset let v evroobmočju. Večina mladih se ne spomni slovaške korune, postali so pravi Evropejci, biti Evropejec je njihov svet."

A ti mladi se ne sprašujejo, kaj dandanes pomeni biti član evropske skupnosti, pomena skupnosti, ki je nastala na pogorišču druge svetovne vojne in z namenom zagotavljanja miru, pa ne razumejo. Številni v povezavi vidijo zgolj koristi, pri tem pa pozabljajo na dolžnosti. In tukaj po njegovem mnenju nastane problem. Na splošno Slovaki vedo zelo malo o delovanju Evropske unije, "nimajo pojma o Evropski komisiji, Evropskem parlamentu, Evropskem svetu." Zanimanja za evropske volitve tako nimajo.