Najvišja udeležba na evropskih volitvah po letu 1994

Milijoni Evropejcev so danes oddali svoje glasove kandidatom za novi evropski parlament. Izidi volitev bodo najbrž precej premešali politično sestavo te največje evropske politične institucije. A kot kaže, so se Evropejci tokrat zganili, saj so se v večjem številu, kot v preteklih letih, odpravili na volišča. 

Preliminarne ocene volilne udeležbe v 27 državah članicah EU (brez Velike Britanije) namreč kažejo, da so letošnje evropske volitve mobilizirale precej več volivcev kot v zadnjih 20 letih. Trenutno je po ocenah povprečna volilna udeležba v 27 članicah blizu 51 odstotkov.

Tudi ob upoštevanju Velike Britanije pa naj bi se gibala med 49 in 52 odstotki, je povedal uradni govorec Evropskega parlamenta Jaume Duch Guillot.

V zadnjih 20 letih je zanimanje za evropske volitve v državah EU vztrajno upadalo. Nazadnje je bila udeležba nad 50 odstotki leta 1994, na zadnjih evropskih volitvah pred petimi leti pa je bila 42,61-odstotna. Gre tudi za prvo in bistveno povečanje od prvih neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979, je poudaril Duch Guillot.

Evropske volitve, na katerih 427 milijonov volivcev iz 28 držav EU izbira 751 poslancev Evropskega parlamenta, so sicer potekale med 23. in 26. majem. Že v četrtek so volili Britanci in Nizozemci, v petek Irci in Čehi, v soboto pa so volitve potekale na Malti, Slovaškem, v Latviji ter na francoskih čezmorskih ozemljih. V preostalih državah članicah pa sp volitve potekale danes. 

Višja volilna udeležba kot na volitvah pred petimi leti

Udeležba na današnjih volitvah v evropski parlament je bila v številnih državah višja kot na zadnjih volitvah pred petimi leti. So pa na Malti, Irskem, Cipru in Portugalskem zabeležili manjši delež volivcev, ki so oddali svoj glas kot pred petimi leti. 

V Avstriji, ki se sooča z notranjepolitičnimi pretresi, pričakujejo prvič po letu 1996 več kot 50-odstotno udeležbo. V Avstriji, kjer je prejšnji teden zaradi afere Ibiza razpadla koalicija ljudske stranke (ÖVP) in svobodnjakov (FPÖ), so notranjepolitični pretresi očitno spodbudili ljudi k množičnemu odhodu na današnje volitve. Glede na rezultate javnomnenjskih raziskav in število izdanih glasovnic bi se lahko volilna udeležba prvič po letu 1996 povzpela nad 50 odstotkov. Pred petimi leti se je evropskih volitev udeležilo 45 odstotkov volilnih upravičencev.

V Franciji je do 17. ure na volišča prišlo nekaj več kot 43 odstotkov volilnih upravičencev, kar je dobrih osem odstotnih točk več kot leta 2014 (35,07 odstotka). Zdaj se analitiki sprašujejo, kdo bo imel največ od visoke udeležbe – Macronova stranka ali njegova opozicija in skrajna desničarska stranka Marine Le Pen.

Volilna udeležba je bila v Španiji ob 18. uri okoli 49-odstotna, kar je za 15 odstotnih točk več kot leta 2014. Delno je na tako visoko udeležbo vplivalo tudi dejstvo, da v Španiji hkrati potekajo še lokalne in regionalne volitve. Te veljajo za nov preizkus za premiera Pedra Sancheza mesec dni po parlamentarnih volitvah.

V Nemčiji se je na volitve podalo 59 odstotkov volilnih upravičencev, leta 2014 pa je volilna udeležba znašala 48,1 odstotka.

Na Madžarskem so do 17. ure zabeležili nekaj več kot 37-odstotno volilno udeležbo, medtem ko je pred petimi leti do te ure prišlo na volišča 24 odstotkov volilnih upravičencev. Po ocenah analitikov je bila vladna stranka Fidesz premiera Viktorja Orbana najverjetneje uspešnejša pri mobilizaciji volivcev na podeželju.

V Romuniji so do 18. ure zabeležili 43-odstotno volilno udeležbo. Pred petimi leti je bila ta v tem obdobju le 32,44-odstotna.

Tudi na Danskem je volilna udeležba precej višja kot leta 2014. Do 16. ure je danes na volišča prišlo 46,6 odstotka upravičencev, leta 2014 pa 37,2 odstotka.

Podobno velja za Poljsko, kjer je danes do 17. ure volilo 32,5 odstotka upravičencev, pred petimi leti pa okoli 17 odstotkov.

V Italiji je na volišča do 14. ure prišlo približno 16,7 odstotka upravičencev, kar je približno toliko ljudi kot leta 2014.

Tudi na Hrvaškem se kaže nekoliko višja volilna udeležba kot na zadnjih volitvah. Do 16.30 je svoj glas oddalo 21,31 odstotka hrvaških volivcev, medtem ko je bila volilna udeležba leta 2014 na Hrvaškem 16,45-odstotna. V Sloveniji je bila volilna udeležba do 16. ure za dve odstotni točki višja kot na prejšnjih evropskih volitvah.

Čeprav je sprva kazalo, da bo na Cipru volilna udeležba višja kot na prejšnjih evropskih volitvah, pa je do 18. ure glasovalo 42,8 odstotka volilnih upravičencev, kar je za eno odstotno točko več kot pred petimi leti, ko je bila do te ure 43,97-odstotna.

Manj volivcev se je tokrat na volišča kot pred petimi leti, kot kaže, odpravilo na Portugalskem. Do 16. ure je svoj glas oddalo le 23,37 odstotka portugalskih volivcev, kar je manj kot leta 2014, ko je do te ure glasovalo 26,31 odstotka volilnih upravičencev. "To ni najbolj spodbudno," je dejal portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa. "Trend je zelo negativen in to je slaba novica za vse nas. To je slab znak za demokracijo," je še dodal.

V Latviji, kjer so volili že včeraj, je volilna udeležba dosegla 33,5 odstotka, kar je malo več kot leta 2014. Na Malti pa je svoj glas oddalo skoraj 73 odstotkov volilnih upravičencev, kar je dve odstotni točki manj kot leta 2014. Na Irskem je bila volilna udeležba prav nižja kot pred petimi leti: letos je glasovalo 49,3 odstotka, pred petimi leti pa 52,4 odstotka volivcev. 

Na volitvah pred petimi leti je bila najnižja volilna udeležba na Slovaškem. Takrat je odšlo na volišča le 13 odstotkov volilnih upravičencev, letos pa je bila po neuradnih ocenah medijev in političnih strank 20-odstotna volilna udeležba.

Romunski volivci v evropskih mestih v dolgih vrstah čakajo na glasovanje

Romunski volivci danes v več evropskih mestih, med drugim v Bruslju in Münchnu, v dolgih vrstah čakajo pred volišči, kjer lahko volijo na evropskih volitvah, obenem pa oddajo glas tudi na dveh referendumih o korupciji.

Pred generalnim konzulatom Romunije v Münchnu, kjer bo volišče odprto do 21. ure, se vije dolga vrsta romunskih volivcev. Popoldne je v vrsti, da bi lahko oddali svoj glas, čakalo več tisoč ljudi.

Mnogi so izrazili zaskrbljenost, da ne bodo mogli glasovati, saj postopki tečejo počasi, obenem pa se pritožujejo, da jim pristojni ne posredujejo nobenih informacij. "Tukaj je katastrofa," je opozoril eden od čakajočih romunskih volivcev. Tudi v Bruslju se pred romunskim veleposlaništvom popoldne vije 600-metrska vrsta romunskih državljanov, ki želijo oddati glas na evropskih volitvah in dveh referendumih.