'Če se Rusi odločijo priti sem, nisem prepričan, da smo jih sposobni zaustaviti'

Ideja, stara že 68 let, ki je v zadnjih letih dobila močne zaveznike v obliki nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona – slednji je v odmevnem radijskem intervjuju pozval k vzpostavitvi "prave evropske vojske", ki bi Evropo varovala tudi pred ZDA in Rusijo.

In v času, ko se lahko Evropa vedno manj zanaša na pomoč ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa, ki se je javno spraševal o smiselnosti pomoči zaveznici v zvezi Nato, Črni gori, v primeru, če bi bila ta napadena, in s tem pod vprašaj postavil same temelje skupne obrambe in obrambnega zavezništva, s katerim so se po drugi svetovni vojni ZDA zavezale k pomoči pri obrambi Evrope, z obrambnimi pakti pa obdale tedanjo Sovjetsko zvezo in njeno vplivno območje, je ideja skupne evropske vojske vedno aktualnejša.

Naslednica nekdanje Sovjetske zveze se je v zadnjih letih krepila in začela kazati težnje po vnovični vzpostavitvi svojega nekdanjega imperija, moči, ugleda in vpliva, ki ga je ta prinesel. Da se je Evropa (pre)dolgo zanašala na Združene države Amerike, ki prispevajo tudi dve tretjini proračuna zveze Nato – kar zelo rad poudari tudi Trump – meni tudi politični analitik Jan Techau. "V preteklosti je ameriški predsednik prišel v Evropo in rekel 'morate prispevati več'. A ob tem zagotovil, da vam bo vedno stal ob strani. Trumpa ne zanima zanesljivost, on hoče samo denar," za Enex opiše trenutne odnose.

Ruska aneksija Krima in kriza na vzhodu Ukrajine je bila budnica za celotno Evropo, ki je v ospredje postavila vprašanje skupne obrambe. A ideja evropske vojske je po vseh desetletjih obstoja še vedno zgolj besedna zveza evropskih politikov, ki se v podrobnosti neradi spuščajo.

'Skupaj varujemo, skupaj obstanemo'

Čeprav je ideja o evropski vojski še neuresničena in za mnoge zelo oddaljena, je poglobljeno sodelovanje na obrambnem in varnostnem področju med državami članicami Evropske unije še kako resnično. Samo v lanskem letu je 25 držav članic podpisalo 34 stalnih projektov o sodelovanju.

Enega najtesnejših sodelovanj, ki bi lahko po mnenju strokovnjakov  predstavljal jedro bodoče evropske vojske, predstavlja tankovska enota 414 oziroma 414 Panzer Battalion, ustanovljena leta 2016 iz nemških in nizozemskih sil. "Na nas gledam kot na pionirje v smeri globlje integracije znotraj Evrope in Nata," pravi podpolkovnik Hagen Ruppel.

Tri leta sodelovanja so pripeljala do deljene nemško-nizozemske hierarhije na samem vrhu, do tesnega sodelovanja in povezav na tehničnem področju – skupno delo pa je zahtevalo tudi določeno kulturno prilagoditev. Nizozemci tako pravijo, da prinašajo bolj sproščen pristop k značilni nemški organizaciji. "Ko je sprejeta odločitev, nemški vojak razume, da jo mora izvršiti. Nizozemski vojak pa jo želi izboljšati," pravi major Laurens Reinders. In dodaja, da je skupno sodelovanje obe državi naredilo močnejši in združilo najboljše iz obeh svetov.

A tankovski bataljon je bil rojen iz nuje – Nizozemska se je namreč leta 2011 odpovedala svoji tankovski enoti, Nemčija pa ima dandanes le še desetino tankov, ki jih je imela na vrhuncu hladne vojne. Grožnja na vzhodu pa se medtem vojaško krepi.

Namestnik poveljnika tankovskega bataljona tako meni, da bo trajalo še kar nekaj časa, a nekega dne si predstavlja evropsko poveljstvo v Bruslju. "Moje osebno mnenje je, da je zelo pomembno za Evropsko unijo, da strne svoje vrste in se sooči z grožnjami skupaj. Skupaj stojimo, skupaj varujemo. Mislim, da je to prednost. Da kot Evropska unija pokažemo svetu, da skupaj varujemo, skupaj obstanemo," pravi major Chris Sievers.

Ne samo Nemčija in Nizozemska, na obrambnem področju se med seboj povezuje vse več držav članic. Francija, Nemčija, Italija in Španija so tako v lanskem letu razkrile novo generacijo brezpilotnega letala, drona, ki bo nadzoroval tako kopno kot morje za omenjene štiri države od leta 2025. Na grožnjo dezinformacij, lažnih novic in kibernetskih napadov pa se je kot vodilna izpostavila Litva in se znašla na čelu hitroodzivnih sil na kibernetske napade Evropske unije – v tem okviru se devet članic EU skupaj pripravlja na morebitni kibernetski vdor.

'Evropska unija temeljni na ideji, da na evropskih tleh nikoli več ne bo vojne'

Ideja evropske vojske služi tudi pomembnemu političnemu cilju: "Evropska vojska je eden tistih projektov, ki mu bodo ljudje nagonsko rekli da. Ker gre za zelo jasen način govora o vojaških zadevah – idejo evropeizacije, ki je za večino ljudi sprejemljiva, ko je na njej evropska zastava," še pravi Techau.

Mnenja o tem se krešejo tudi na debatah v tednih pred evropskimi volitvami, na katerih se soočajo vodilni kandidati osrednjih evropskih strank, bodoči kandidati za predsednika Evropske komisije. Idejo o oblikovanju skupnih oboroženih enot sta podprla Manfred Weber iz Evropske ljudske stranke (EPP) in predstavnik evropskih liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt: "Za obrambo porabimo skoraj pol toliko kot Američani, trikrat več kot Rusi, a nisem prepričan, da smo jih sposobni zaustaviti, če se odločijo priti sem. Evropska vojska 20.000 ljudi leta 2024 – dajmo, naredimo to!" Da gre za idejo, ki so jo imeli že ustanovni očetje Evropske unije, še dodaja Verhofstadt, "tako bi prihranili denar in povečali kolektivno varnost naše celine". 

"Evropska unija temelji na ideji, da na evropskih tleh nikoli več ne bo vojne. Dandanes je to nepredstavljivo, s skupno evropsko vojsko pa bi bilo popolnoma nemogoče," svoje ideje zagovarja Weber. "Vprašanje obrambe je sedaj zelo aktualno, saj vsi vidimo, da Rusija veliko investira na območju naših zunanjih meja, razvijajo še več izstrelkov z jedrskim orožjem. Ogrožajo Evropo. Temu se moramo zoperstaviti in naša ideja je, da smo praktični, že zdaj moramo začeti s prvimi konkretnimi koraki."