Sam koncept vodilnih kandidatov oziroma spitzenkandidatov, kot se jih je oprijelo ime, je nastal pred volitvami leta 2014, Evropski parlament pa med njimi izvoli tudi predsednika Evropske komisije.
Maastricht Debate 2019 oziroma soočenje v Maastrichtu so prenašali po vsej Evropski uniji, organizirali pa so ga Univerza v Maastrichtu, Evropski mladinski forum in Evropski novinarski center, v sodelovanju z osrednjim medijem Politico in mestom Maastricht.
Glavne teme soočenja so bili digitalna, trajnostna Evropa in prihodnost Evropske unije.
'Poglejte Maastricht in videli boste, kaj lahko dosežemo'
Timmermans, rojen v Maastrichtu, je odprl soočenje z besedami, da je njegov oče, policist po poklicu, nadziral meje, "ki ne obstajajo več". "Poglejte Maastricht in videli boste, kaj lahko dosežemo."
Zahradil je v uvodni izjavi dejal, da prihaja iz države (Češke), ki se je EU pridružila pred 15 leti, kar je "dobra stvar", a poudaril, da si želi novo vzpostaviti novo ravnotežje med 'nacionalnim' in 'evropskim', ter "prilagodljivo" Evropo.
Verhofstadt je svoje besede namenil predvsem mladim in jih opozoril, da "bo svet jutrišnjega dne povsem drugačen kot je danes". "To bo svet, v katerem bodo naši standardi, vrednote ogroženi." Poudaril je, da moramo ustvariti močno Evropo, ter izpostavil potrebo po "novi, sredinski proevropski sili" – kar pa je po njegovih besedah "malo oddaljeno" od trenutne politike oziroma establišmenta, s tem pa je izzval tudi EPP in Webra, ki se je soočenju izognil: "EPP je utrujena, niti na tem odru jih ni". "Nova Evropa in nov svet," je zaključil.
Eickhout se je v svoji uvodni minuti osredotočil na podnebne spremembe in jih označil za največji izziv, s katerim se moramo soočiti. Pozval je k ukrepanju. "Želimo socialno pravično in zeleno Evropo."
Tomičeva: Evropsko komisijo obkroža 80.000 lobistov, ki trdo delajo za to, da so njihovi glasovi glasnejši od glasov ljudi
Tomičeva je obtožila Bruselj, da postavlja interese velikih bank in korporacij pred interese prebivalstva: "Za bankirje in borzne posrednike v Frankfurtu in Londonu je zadnja gospodarska kriza oddaljeni spomin", česar pa ne moremo reči za mnoge evropske družine. Pozvala je tudi k odpravi davčnih oaz ter k "pravični obdavčitvi za vse", še posebej v luči dejstva, da bo trenutna generacija mladih prva, ki bo živela slabše od njihovih staršev, po napovedih.
Ob vprašanju podnebnih sprememb je bila kritična do neoliberalnega kapitalizma, saj ne verjame, da je "mogoče ustvariti okoljski preobrat v neoliberalnem kapitalizmu," saj ta sledi dobičku, ne dobrobiti ljudi in okolja. "Evropsko komisijo obkroža 80.000 lobistov, ki trdo delajo za to, da so njihovi glasovi glasnejši kot glasovi ljudi. Najti moramo politično voljo, da spremenimo sistem. To je edina rešitev." Iz občinstva se je ob tem slišalo "revolucija!"
Pozvala je tudi k "lestvici lažnih novic", a pri tem ni ponudila nikakršnih podrobnosti, kako bi bila lestvica zgrajena oziroma sestavljena, ter kdo bi odločal, kaj je lažna novica in kaj ne. Dejala je tudi, da je brexit, tako kot širjenje skrajno desnih idej, proizvod lažnih novic. Škandal Cambridge Analytica pa je po njenih besedah primer, kako je mogoče zbiranje podatkov uporabiti kot orožje. Eichout se z vzpostavitvijo omenjene lestvice ni strinjal, prav zaradi vprašanja – kdo bo odločal in presojal, kaj je lažna novica.
Za vzpon skrajne desnice pa je med drugim obtožila tudi Maastrichtsko pogodbo, v kateri ni niti besede o minimalni plači ali pokojninah. "Skrajna desnica zbira jezo in frustracije ljudi, ki jih je neoliberalni globalizem pustil zadaj. Zaradi tega potrebujemo več pravičnosti in socialno Evropo."
Za regulacijo tehnoloških velikanov
Praktično vsi vodilni kandidati pa so se ob vprašanju regulacije tehnoloških velikanov, kot so Facebook, Google in Amazon, zavzeli za večji nadzor. Ob vprašanju širjenja dezinformacij in lažnih novic, večina kandidatov ne želi, da EU odloča o tem, kaj je lahko ali ne sme biti objavljeno na digitalnih platformah, a se strinjajo, da se je s tem potrebno soočiti.
'Samo EU lahko izzove Trumpovo nespametnost'
Na vprašanje, ali podpirajo podnebne aktiviste, ki so se zatekli tudi k stavki, so roke dvignili vsi, z izjemo Zahradila. Ta sicer meni, da se mora Evropa soočiti s podnebnimi spremembami na realistični način. Timmermans pa meni, da je EU lahko vodilna na področju klimatskih sprememb, trdi, da ko "EU ustvari višje standarde, drugi temu sledijo", ter da "lahko samo EU izzove nespametnost ameriškega predsednika Trumpa".
Verhofstadt meni, da mora evropska politika v ospredje postaviti trajnostni razvoj, poudaril je potrebo, da se pariški podnebni sporazum in trajnostni standardi vključijo v trgovinske sporazum, ki jih sklepa EU.
Drzne ideje za Evropsko unijo
Eickhout bi izkoreninil revščino, v ospredje pa bi postavil cilje trajnostnega razvoja. Medtem je Tomičeva dejala, da EU potrebuje stroga pravila "pri tem, kaj uvažamo", pri tem pa moramo nadzorovati vpliv na okolje, preveriti, ali je bilo pri tem vpleteno otroško delo ter, ali so bili spoštovani delovni pogoji. Izpostavila je še ekstremno revščino, zaradi katere mnogi bežijo s svojih domov, ter odgovornost Evropejcev.
Verhofstadt pa se je zavzel za boljšo migracijsko politiko: "Države članice niso pripravljene sodelovati usklajeno na tem področju. Pomanjkljiva evropska migracijska politika omogoča vzpon nacionalistov in populistov."
Zmaga v roke Timmermansa
Gledalce je s svojim nastopom najbolj prepričal kandidat socialistov, ki je prejel kar 43 odstotkov glasov, sledi mu kandidat Zelenih Eickhout, s 36 odstotki, Verhofstadt z devetimi, Zahradil s sedmimi in Violeta Tomič s petimi.
Pet kandidatov – pet vizij Evropske unije
Svojo vizijo za prihodnost Evropske unije so predstavili:
Frans Timmermans iz Stranke evropskih Socialistov in Socialnih demokratov (PES).
Violeta Tomič iz Evropske Levice (EL).
Bas Eickhout iz Evropske zelene stranke (EGP).
Guy Verhofstadt iz Evropskega zavezništva liberalcev in demokratov (Alde).
Jan Zahradil iz Zavezništva evropskih konzervativcev in reformistov (ACRE).
Manfred Weber iz Evropske ljudske stranke (EPP) se soočenja ni udeležil, kljub temu, da so mu povabilo poslali že pred letom dni.
Vprašanja zastavljata urednik Politica Ryan Heath in Rianne Letschert, rektorica Univerza v Maastrichtu.
KOMENTARJI (329)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.