Protievropske stranke lahko postanejo druga največja skupina v EP

Ne glede na sodelovanje Združenega kraljestva na volitvah se zdi verjetno, da protievropske stranke postanejo druga največja skupina v Evropskem parlamentu; delež sedežev naj bi povečale s sedanjih 30 na okoli 35 odstotkov, ugotavljajo avtorji poročila, med njimi profesor politologije na London School of Economics and Political Science Simon Hix.

Stališča protievropskih strank postajajo zmernejša

Protievropske stranke so po navedbah avtorjev sicer zelo raznolika skupina, njihove prioritete ukoreninjene v nacionalni politiki in njihova zmožnost sodelovanja nikakor ni zajamčena, a vendar Hix izpostavlja, da si je njihovo sodelovanje danes laže zamisliti kot pred petimi leti.

Ena od bistvenih razlik je v tem, da so njihova stališča zmernejša, na primer niso kategorično proti EU oziroma za izstop njihove države iz EU. Vodja italijanske Lige Matteo Salvini, ki je pred dnevi v Milanu napovedal koalicijo desnih strank za evropske volitve, na primer trdi, da se zavzema za "razumno" EU in da želijo spremeniti pravila igre.

To po navedbah avtorjev poročila kliče k spremembam v sodelovanju tradicionalnih proevropskih sil. Velika koalicija desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) in socialdemokratov (S&D) prvič ne bo več imela več kot polovice sedežev - raziskave ji napovedujejo okoli 43 odstotkov sedežev, zato bo ključno sodelovanje z liberalci (Alde) in Zelenimi.

Pomembno je, da se tradicionalne stranke enotno predstavijo kot simboli sprememb v okolju, v katerem se bodo protievropske stranke predstavljale kot branilke statusa quo v Evropi, saj v primeru močnega tabora protievropskih strank in razdeljenega tabora proevropskih strank grozi nevarnost ohromitve v jedru EU, menijo avtorji poročila.

Naslednji evropski parlament naj bi bil izredno razdrobljen

Proevropske stranke bi se morale osredotočiti na vprašanja, s katerimi se mora ukvarjati Evropa po volitvah, ne na institucije EU, še izpostavljajo. Med ključnimi vprašanji so po njihovih ugotovitvah cenovno dostopna stanovanja, vključujoča gospodarska rast, socialna integracija, boj proti korupciji in podnebnim spremembam.

Ključno vprašanje je, ali bo desni blok nova politična sila ali se bodo mladi proevropski volivci mobilizirali okoli optimistične in napredne vizije Evrope, izpostavlja Hix. Napoveduje, da bo naslednji Evropski parlament izjemno razdrobljen, z radikalno različnimi vizijami Evrope, ki se bodo med seboj borile za vpliv.

Vloga Združenega kraljestva bo v bitki idej med proevropskimi in protievropskimi silami po navedbah avtorjev poročila bistvena, saj sodelovanje Britancev na volitvah krepi argument protievropskih sil, da se EU ne da reformirati, češ da je Združeno kraljestvo želelo oditi iz kluba, pa mu tega niso dovolili.