'Združeno kraljestvo po brexitu je kot Igra prestolov na steroidih'

V plenarni dvorani Evropskega parlamenta v Bruslju je nocoj potekalo predvolilno televizijsko soočenje vodilnih kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika naslednje Evropske komisije (EK), ki bo nasledil Jeana-Clauda Junckerja. Gre za edino soočenje, ki so se ga udeležili vsi t. i. spitzenkandidati (vodilni kandidati evropskih političnih skupin, ki se potegujejo za položaj predsednika EK). 

Evropsko levico (EL) je zastopal Nico Cue, stališča Evropske zelene stranke (EGP) je predstavljala Ska Keller, iz Zavezništva evropskih konzervativcev in reformistov (ACRE) je prišel Jan Zahradil, Margrethe Vestager je predstavljala Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), iz Evropske ljudske stranke (EPP) je prišel Manfred Weber, barve Stranke evropskih socialistov (PES) pa je zastopal Frans Timmermans.

Sogovorniki so se lotili perečih tem, kot so zaposlovanje, migracije, populizem, podnebne spremembe in globalna vloga Evropske unije. Razpravo sta vodila novinarja Emilie Tran Nguyen (France Televisions) in Markus Preiss (ARD), Annastiina Heikkila (YLE) pa je vanjo vključevala tudi odzive z družbenih medijev. 

Cue je v uvodnih besedah povedal, da želi braniti solidarno Evropo, ki jo je branil, ko je bil sindikalist. Kellerjeva je povedala, da Evropa težko izpolnjuje obljube, na katerih je bila zgrajena. "Borim se za Evropo, kjer bodo podjetja nosila pravično breme in bodo spoštovane ženske," je dejala. Zahradil si želi, da bi Evropska komisija spoštovala nacionalne vlade in sodelovala z njimi. Želi si "Evropo, ki počne manj, ampak bolje". Vestagrerjeva je povedala, da je Evropa najboljši kraj na svetu, kjer ljudje živijo, še posebej ženske. "Veliko smo dosegli, veliko dela pa nas še čaka," je napovedala. Weber si želi, da bi bili blizu ljudem, da bi se ukvarjali s konkretnimi vprašanji, da bi imeli komisijo, ki bi delala za ljudi. Poimenoval bi jo komisija svežega, novega začetka. "Če želimo varno in trdno Evropo, moramo poskrbeti za korenite reforme, čas je, da velika podjetja začnejo plačevati davke, da naredimo konec nasilju nad ženskami, poskrbimo za enakopravnost, da postanejo podnebne spremembe naša prioriteta …," pa je naštel Timmermans.

'Vsakič, ko nekdo umre v Sredozemlju, izgubimo del svoje duše'

Glede migracij in situacije v Sredozemlju se sogovorniki strinjajo, da je treba čim prej najti dolgoročno stabilno rešitev. "Evropejci morajo odpreti svoja srca beguncem, od nas pa pričakujejo, da bomo zagotovili legalne migracije. To moramo početi skupaj, sicer nam ne bo uspelo," je dejala Vestagerjeva.

Weber se je zavzel za ustrezno zaščito zunanje meje in Marshallov načrt za Afriko, ponovil je tudi predlog za posebnega evropskega komisarja za Afriko. Tudi Timmermans se je zavzel za veliki načrt za Afriko in opozoril, da je solidarnost potrebna tudi pri stvareh, ki jih ne maramo. S tem se je odzval na Zahradilovo kritiko obveznih begunskih kvot, ki da so poglobile prepad med zahodom in vzhodom. "Vsakič, ko nekdo umre v Sredozemlju, izgubimo del svoje duše kot Evropejci. Preprečiti bi morali že to, da se ljudje sploh vkrcajo na ladje," je dejal in poudaril, da je evropska usoda povezana z usodo Afrike.

Kellerjeva je pozvala k skupnim evropskim prizadevanjem za iskanje in reševanje v Sredozemlju. "Nesprejemljivo je to, kar se zdaj dogaja – ljudje se utapljajo. Kličejo na pomoč, pa se nihče ne odzove. Prepuščeni so milicam, ki se imenujejo za obalno stražo. Ne bi smeli dovoliti, da kdor koli umre v Sredozemskem morju!"

Cue je izpostavil, da so migracije predvsem človeška drama in priložnost, kar je kot migrant izkusil na lastni koži.

Mladi in brezposelnost

Glede reševanja problematike brezposelnosti med mladimi je Zahradil povedal, da ustvarjanje delovnih mest ni naloga Evropske komisije, pač pa podjetij, ki jim komisija zagotovi prijazno okolje. "Potrebujemo rešitve, ki bodo narejene po meri glede na države članice, spodbujati pa bi morali dobre programe, ki že obstajajo."

Weber je poudaril, da morajo poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, biti odprti za trgovino, potrebujejo močnejši skupni trg ... močna ekonomija bo po njegovem mnenju vodila do delovnih mest. "Če želimo rešiti ta problem, moramo poskrbeti, da bodo mladi dobili kakovostna delovna mesta za nedoločen čas," je menil Cue, ki želi ustrezno minimalno plačo.

Timmermans je predlagal razširitev programa študentske izmenjave Erasmus na vse mlade v Evropi. Kellerjeva je opozorila na škodo, ki jo je povzročila politika zategovanja pasu, Vestagerjeva pa je izpostavila, da je treba zagotoviti dostojno življenje ljudem z zaposlitvijo za polni delovni čas. "Evropske države lahko združijo in poskrbijo, da bodo povsod na voljo izobraževanje in delovna mesta," je dejala.

'Samo en planet imamo, moramo ga zaščititi'

Za Vestagerjevo so podnebne spremembe priložnost, Kellerjeva je poudarila, da imamo samo en planet in ga moramo zaščititi, kompromisi pa niso mogoči. "Vemo, kaj moramo storiti, vsi ukrepi so pripravljeni, samo izvajati jih je treba." Sama bi prenehala s podnebju škodljivimi subvencijami, saj gredo tam milijarde evrov v napačne namene.

Timmermans je dejal, da bo naslednja komisija podnebne spremembe postavila na vrh svoje agende. "Zakaj ne obdavčimo kerozina? Zakaj ne uvedemo davka na CO2?" je vprašal in napovedal: če se bomo dogovorili z državami članicami in s pomočjo EP, bomo to naredili. Pozval je h koaliciji "od Ciprasa do Macrona", ki jo je že pred tem danes omenjal vodja socialistov v Evropskem parlamentu Udo Bullmann.

Zahradil je pozval k socialno vzdržnemu boju proti podnebnim spremembam. Weber je ponovil cilj zagotovitve ogljično nevtralne Evrope do leta 2050. Timmermans mu je očital, da nevladne organizacije EPP opisujejo kot podnebnega dinozavra. Cue pa je bil kritičen, da je denar za banke, ne pa za okoljske cilje. Menil je, da se nič ne ukrene glede velikih onesnaževalcev, podjetij, ki so odgovorna za veliko onesnaževanja, pač pa vse prenašamo na najbolj občutljive in revne prebivalce. "Za okolje je še veliko manevrskega prostora in sredstev, ki jih lahko uporabimo."

Igra prestolov na steroidih

Vestagerjeva je precej nerazgibano razpravo popestrila z odgovorom na vprašanje, katere članice Unije so davčne oaze: "Zame je davčna oaza prostor, kjer vsakdo plačuje svoje davke." Timmermans pa, ko je Združeno kraljestvo po brexitu primerjal "z Igro prestolov na steroidih".

Weber se je znova zavzel za prehod od odločanja s soglasjem h kvalificirani večini, Timmermans pa za uvedbo evropskega 18-odstotnega minimalnega davka na dohodek podjetij. Vestagerjeva se je zavzela za spolno uravnoteženo komisijo.

Pozivi na volitve

Ob koncu so sogovorniki ljudi pozvali na volitve. "Kakor koli se boste odločili, poskrbite za to, da se boste, sicer vam bo glas ukradel kdo drug. Glasujte na evropskih volitvah, glasujte za stranko, za katero menite, da bo rešila probleme v Evropi," je dejal Timmermans. Weber je znova sporočil, da imamo najboljšo Evropo doslej, ki jo moramo "ubraniti pred egoisti in nacionalisti, ki so spet na pohodu". Vestagerjeva je dejala, da glasovanje ljudem daje moč, zato naj gredo na volitve in glasujejo. "Strah ljudi v Evropi se spreminja v jezo. Potrebujemo spremembe, pogum, močno vlogo EP, ki se bo boril za prihodnost," je dejala Kellerjeva. Cue pa je menil, da voditelji veliko govorijo, a nič ne naredijo. "Želimo si, da bi se Evropa spremenila in samo Levica lahko zagotovi te spremembe!"

Predsednika komisije ne izvolimo neposredno

Volitve v Evropski parlament bodo potekale med 23. in 26. majem v vseh državah članicah Evropske unije. V Sloveniji bodo volitve v nedeljo, 26. maja. Po volitvah se bo bitka za najvišje položaje šele razplamtela. Najprej bo treba izbrati predsednika Evropske komisije. V visoki kadrovski kombinatoriki pa so ključni še trije položaji: predsednik Evropskega sveta, predsednik Evropske centralne banke in visoki zunanjepolitični predstavnik Unije.

Predsednika Evropske komisije v skladu s pogodbo EU predlagajo voditelji članic Unije s kvalificirano večino ob upoštevanju izida volitev. Izvoli pa ga nato Evropski parlament z absolutno večino, predvidoma na drugem julijskem plenarnem zasedanju, potem ko na ustanovnem zasedanju v začetku julija najprej izvoli svojega predsednika.

Voditelji članic so februarja lani sicer jasno sporočili, da med izidom volitev in imenovanjem predsednika komisije ni nikakršne samodejnosti ter da ne morejo jamčiti, da bodo za šefa komisije predlagali enega od vodilnih kandidatov.

V bitki za predsedniški položaj v komisiji se neuradno vse bolj omenja tudi glavni pogajalec unije o brexitu, večkratni bivši evropski komisar in francoski minister Michel Barnier, ki pa ni spitzenkandidat. Če bi predsednik komisije dejansko postal on, bi bila tako to smrt za koncept vodilnih kandidatov.