Arbitražna razsodba, plače in privilegiji evropskih poslancev, minimalna plača

Vsakega od kandidatov smo prosili, da je s seboj prinesel predmet, ki po njihovem mnenju najbolj simbolizira Evropsko unijo. 

Angelika Mlinar (SAB) je prinesla figurico samoroga, Igor Šoltes (DeSUS) je prinesel čebelico Majo, Violeta Tomić (Levica) sliko Thomasa Wieserja, Tanja Fajon (SD) in Irena Joveva (LMŠ) sta prinesli potni list, Milan Zver (SDS in SLS) je prinesel slovensko in evropsko zastavo, Ljudmila Novak (NSi) pa knjigo Roberta Schumanna.

'Majhni smo, kot si sami želimo biti majhni'

Slovenija je v Evropski uniji že 15 let. Kakšna pa je njena teža v Uniji? Šibka, je bil odgovor Violete Tomić, ki je nato dodala, da smo "majhni, kot si sami želimo biti majhni". Res je, da imamo le osem evropskih poslancev, a v Evropski komisiji in Evropskem svetu imamo toliko predstavnikov kot drugi, je pojasnila. Opozorila je tudi, da sama še kar doživlja, da nekateri Slovenijo zamenjajo s Slovaško. 

"Občutek je, da ni enakovredna drugim," pravi tudi Joveva, ki našo majhnost vidi v tem, da se ne znamo poenotiti, ko gre za nacionalne interese. Podobno meni tudi Fajonova, medtem ko je Milan Zver poudaril, da smo po zadnjih analizah glede vpliva, ki ga imamo, skupaj s Hrvaško na repu. Za večjo vidnost in slišnost Slovenije v EU bi več kot evroposlanci lahko naredila zunanji minister in predsednik vlade, je prepričan, ob čemer je Ljudmila Novak spomnila, da je Marjan Šarec "zamudil priložnost, da bi nastopil pred Evropskim parlamentom in predstavil svojo vizijo". 

'Arbitražna sodba ni v strateškem interesu Slovenije' 

Mnenja so se delila glede arbitražne razsodbe s Hrvaško. Pred letom in pol je Slovenija začela razsodbo implementirati, medtem ko jo Hrvaška še vedno zavrača. Marsikdo se ob tem sprašuje, ali bo razsodba sploh kdaj zaživela. 

Medtem ko se je večina kandidatov zavzela za implementacijo razsodbe, je Milan Zver dejal, da arbitražna sodba ni v strateškem interesu Slovenije. "To je slaba razsodba, slab izplen," je dejal in dodal, da je naš interes, da dobimo več, kot smo dobili s to razsodbo. Angelika Mlinar je medtem predlagala, da se vsi izvoljeni evropski poslanci iz Slovenije poenotijo in skupaj zahtevajo implementacijo arbitražne razsodbe. Tanja Fajon bi si medtem želela, da v duhu dobrih medsosedskih odnosov ne bi razpihovali nesporazumov in sporov. 

'Shod v Črnomlju je bil strankarski'

Migracije so tema, ki po Evropi in tudi v Sloveniji močno zaznamujejo kampanjo za evropske volitve. Dejstvo je, da je nekatere, ki živijo ob meji, strah, po drugi strani pa policija pravi, da je kaznivih dejanj, v katere bi bili lahko vpleteni migranti, "zanemarljivo malo". Zadnji zelo odmeven primer je bila ugrabitev Belokranjca, dogodku je sledil protestni shod v Črnomlju.

Šoltes strahu prebivalcev in razmer ob meji ne podcenjuje, pravi pa, da se to tudi izkorišča za netenje napetosti. Policija bi po njegovem morala imeti več sredstev za varovanje meje. "Potrebni so odločni ukrepi, seveda pa tega ne more urediti Slovenija sama," je dodal Šoltes.

Joveva se je strinjala s prvakom LMŠ Marjanom Šarcem, ki je protimigrantski shod v Črnomlju označil za strankarskega. "Glede na to, da je bilo tam več ljudi iz stranke SDS kot domačinov, lahko rečemo, da je bil shod strankarski."

Zver se s tem ni strinjal, dejal pa je, da je v Črnomelj povabil tudi Šarca, ki pa je ljudi ob meji s tem, ko se ni udeležil shoda, pustil na cedilu.

'Za migracije je kriv napad na Irak'

Tomićeva je pri vprašanju o migracijah izpostavila, da je vzrok problema napad na Irak: "Migracije moramo razumeti skozi vzrok in posledico. Vse se je začelo leta 2003, ko je tudi Slovenija skupaj z desetimi novimi državami podprla napad na Irak."

Fajonova pravi, da so ljudje upravičeno prestrašeni ter da vlada ne posluša ljudi. "Predvsem bi rabili evropske rešitve za izzive migracij in beguncev, ki pa jih nismo uspeli sprejeti, predvsem zaradi populističnih vlad, ki niso želele sodelovati," je pojasnila Fajonova. Irena Joveva ji je odgovorila, da ne drži, da trenutna vlada ne  posluša prebivalcev ob meji. Meni, da Šarec nikogar ne ignorira, da je bil na terenu, v Ilirski Bistrici. Nove napetosti zaradi migrantov je pripisala predvolilnemu času in dodala, da se bodo po volitvah verjetno umirile.

'Te vlade, ki jih tako sovražite, so vpeljale učinkovito migrantsko politiko'

Novakova je prepričana, da mora Slovenija za varovanje južne meje uporabiti vse razpoložljive sile. Premier ne sme ignorirati opozoril tako levih kot desnih županov. "Migranti so tudi ljudje, vendar morajo za prehod meje uporabiti potni list," je opozorila nosilka liste NSi.

Zver je opozaril, da tako Salvini kot Kurz svarita z ukrepi, če ne bo Slovenija bolj zatesnila južne meje, Fajonova pa je dejala, da je sama pomagala v Bruslju pridobiti 70 milijonov evrov za varovanje zunanje meje. "Leta 2000 je bilo 36.000 nezakonitih prehodov v Slovenijo, torej vse, kar se je dogajalo kasneje, vendarle ni tako zaskrbljujoče," je dodala.

Mlinarjeva je povedala, da so migracije izziv za vse nas. "Niti velike države ga ne morejo rešiti same. Potrebujemo skupno evropsko azilno politiko. Kar počnejo populistične desne stranke, ni upravičeno in utemeljeno. Ne vem, zakaj, gospod Zver, to podpirate?" je izzvala nosilca liste SDS in SLS, ki ji je odgovoril, da podpira ukrepe desnih vlad, ker so se izkazali za učinkovite.

"Te vlade, ki jih vi tako sovražite, so vpeljale učinkovito migrantsko politiko. Orban je prvi uspel s pravo politiko, čeprav je še nemška kanclerka v tistem obdobju 2015 vabila migrante v Evropo," je dejal Zver.

Z njim se nista strinjala Šoltes in Tomićeva. Slednja je dejala, da Evropa mora postati generator stabilnosti in ne destabilnosti.

Kandidati za večjo transparentnost porabe sredstev evropskih poslancev

O privilegijih in plačah evropskih poslancev so se vodilni kandidati vprašanju večinoma izognili. Podatki kažejo, da poslanec v petletnem mandatu lahko dobi tudi več kot milijonov evrov. Bruto plača evropskega poslanca sicer znaša slabih 9000 evrov, vsak mesec pa dobijo tudi nadomestila za dodatne stroške, najemnino pisarne, račune za telefon, pa tudi dnevnico. Za vsak mandat pa poslanci dobijo tudi 1500 evrov pokojnine. 

Igor Šoltes dejal, da problem niso njihove plače, temveč nizke plače in pokojnine v Sloveniji, s čimer se je strinjala tudi Tanja Fajon: "Nihče pa nikoli ne omeni, da vendarle ves čas živiš v tujini, kjer so stroški veliko višji." Večina kandidatov se je ob tem zavzela za večjo preglednost in transparentnost porabe sredstev. "Morda bi bilo potrebno bolj transparentno prikazovati porabo tega denarja," je dejal Zver. Mlinarjeva je medtem edina, ki ima na svoji spletni strani natančno popisane svoje stroške: "To je čisto na vas osebno, ali želite to pokazati ali ne." 

Minimalna plača in univerzalni temeljni dohodek

Vedno bolj je v ospredju tudi vprašanje minimalne plače na ravni Evropske unije. Minimalno plačo ima sicer določeno 22 držav članic EU, najvišja je v Luksemburgu, kjer znaša 2071 evrov, najnižja pa v Bolgariji z 286 evri. V Sloveniji medtem znaša 886 evra. 

Da gre za velik projekt socialne unije, od katere pa smo danes še zelo oddaljeni, meni Mlinarjeva. Po njenih besedah bi se bilo bolje pogovarjati o Univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Da ni realno, da bi že v naslednjem letu vzpostavili skupno minimalno plačo, meni Zver. Ta je UTD označil za "utopičen poskus, ki je propadel povsod" in ki je "skregan z ekonomsko logiko". 

Tomićeva je poudarila, da je Levica v tem mandatu v Sloveniji uspela doseči, da je minimalna plača 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški, in enako bi uveljavili tudi na ravni EU. "Vsaka država mora izračunati svoje minimalne stroške in minimalno plačo postaviti 20 odstotkov nad tem." 

Kdo od vodilnih kandidatov je najbolj prepričal gledalce?