BLOG: S katerimi živili v boj proti atopijskemu dermatitisu?

Pred dnevi sem na Facebooku objavil res žalostno zgodbo malega junaka Miloša, ki se bori s hudo dedno boleznijo bulozno epidermolizo. Ta prizadene kožo, ki je zaradi bolezni krhka, kot so 'metuljeva krila'. Zgodba se me je res dotaknila in si sploh ne morem predstavljati, kako je živeti s takšno boleznijo. Edino, kar lahko naredim, je, da vas vse prav lepo prosim, da si na Viziti preberete celotno zgodbo in na kakršen koli način pomagate podpreti njegovo mamo, ki je primorana svojemu sinčku nuditi vsakodnevno 24-urno oskrbo.

Vsem se opravičujem, če vas je ta uvod zmotil, saj ne bom pisal na to temo, a enostavno sem čutil, da moram to deliti z vami. Res se mi zdi izjemno pomembno, da se ta zgodba dotakne čim večjega števila src in da se poskuša mami samohranilki in njenemu junaku z našo pomočjo vsaj malo olepšati to kruto življenje.

Kot sem omenil, ne bom pisal o bulozni epidermolizi, temveč o sorodni temi, atopijskemu dermatitisu, za katero sem dobil navdih prav zahvaljujoč malemu Milošu.

Atopijskega dermatitisa je v zadnjem času čedalje več. Bolezen se praviloma začne v prvem letu življenja in je pri otrocih kar pogosta. Kljub razširjenosti pa še vedno nihče ne more točno razložiti vzrokov za njen nastanek.

Gre za nadležno kožno bolezen otrok kot tudi odraslih, na katero vplivajo dednost, psihična struktura in odzivnost posameznika ter alergije oziroma intolerance na določena živila. Bolniki, ki imajo atopijski dermatitis, naj bi imeli motnje v presnovi esencialnih maščobnih kislin, predvsem gama linolenske maščobne kisline.

Kako si pri atopijskem dermatitisu pomagati s hrano?

Skrb za črevesje vam bo zelo pomagala pri zdravju kože. Mnogi se tega ne zavedajo, vendar sta zdravje in kakovost kože močno povezana z zdravjem črevesja. Zato skorajda vedno priporočam jemanje visokokakovostnih probiotikov za zagotovitev optimalnega zdravja črevesja. Fermentirana hrana je tudi več kot dobrodošla,a žal se pri večini ljudi bolj redko znajde na krožnikih.

Izogibanje pšenici in drugim živilom, ki vsebujejo gluten, bi bil tudi eden prvih korakov, ki bi ga jaz svetoval.

Z zmanjšanjem zaužite količine sladkorja pa boste poskrbeli za normaliziranje ravni inzulina, kar bo lahko vplivalo na zmanjšanje vseh vnetnih stanj, ki jih imate, vključno z vnetji na koži. Nepravilno nihanje sladkorja in inzulina v krvi pa med drugim s seboj prinese tudi razdražljivost in psihično neravnovesje ter lahko negativno vpliva na vedenjske vzorce posameznika.

Zaradi snovi, ki se sladkorju dodajajo, lahko sladkor povzroča tako alergične kot tudi psevdoalergične reakcije. Torej, če boste uživali veliko sladkorja, se zavedajte, da le to lahko oslabi delovanje imunskega sistema.

Drugi pogosti alergeni so mleko in jajca. Zato vam svetujem, da vsaj začasno oziroma poskusno odstranite tudi ta živila. Kakšne tri tedne po izločitvi teh živil iz prehrane bi lahko že opazili, ali vam katero od omenjenih živil povzroča težave.

Naštel bi nekaj najpogostejših alergenov v hrani, ki so povezani z atopijskim dermatitisom in na katere bodite pozorni: mleko, jajca, pšenica, soja, koruza, oreščki, stročnice, ribe, agrumi, jagode, kvas in začimbe (timijan, janež, majaron, koper, lovor, koromač, muškat, rožmarin, gorčično seme, žajbelj).

Bi pa rad poudaril, da je alergijo včasih zelo težko ugotoviti, saj so testi lahko negativni, kadar gre za tako imenovano psevdoalergijo, le ta pa še vedno povzroča težave.

Ker pa so alergije na hranila pri atopijskem dermatitisu skorajda vedno prisotne, se velja potruditi in ugotoviti, katero je tisto hranilo oziroma živilo, ki povzroča težave.

Za ugotavljanje alergije vam svetujem, da za najmanj tri tedne opustite "sumljivo" živilo ter pri tem natančno opazujete simptome. Potem pa sedem dni to isto živilo začnite uživati v velikih količinah in spet natančno opazujte reakcijo telesa. To počnite le z enim živilom naenkrat. Opozarjam vas, da je takšen poskus lahko smrtno nevaren pri že ugotovljenih in dokazanih alergijah na določeno vrsto hrane! Zato svetujem, da se pred tem posvetujete z zdravnikom.

Poleg uživanja probiotikov oziroma mlečnokislinskih bakterij za samo izboljšanje delovanja imunskega sistema poskrbite z zadostnim vnosom vitaminov A, C, E, K in B kompleksa. Prav tako vam bodo koristili cink, magnezij, baker, selen, saponini, flavonoidi, karotenoidi.

Kot sem že zgoraj omenil, hrana naj bo bogata z gama linolensko kislino, ki jo posamezniki z atopijskim dermatitisom načeloma premalo zaužijejo. Z uživanjem cinka, vitamina B12 in magnezija, boste pa poskrbeli za boljšo presnovo gama linolenske kisline.

Vitamin D in pravilno izpostavljanje soncu (ne pretiravajte in pazite na opekline) vam je prav tako lahko v veliko pomoč.

Poskrbite, da bo vaša koža pravilno oziroma optimalno hidrirana, Tukaj ne mislim samo na kreme in zunanjo nego, temveč na to, da od "znotraj" kožo hidrirate oziroma poskrbite, da telo dobi vsa potrebna hranila.

Svetujem tudi, da uživate visokokakovostne maščobe, predvsem omega 3. Predlagam uživanje kakovostnega ribjega olja, krilovo olje. Pomagajte si tudi z gama linolensko kislino (GLA) oziroma živili, ki le to vsebujejo (bučno, olivno olje, avokado, ribe itd.). To je esencialna maščobna kislina, ki je telo samo ne more proizvajati. Le ta ima številne blagodejne vplive na imunski sistem, kožo ščiti, obnavlja ter skrbi za idealno razmerje vlažnosti, ima izjemen vpliv na stabilnost celičnih membran ter veže tudi prostaglandine, ki igrajo pomembno vlogo pri vnetnih procesih.

Izogibajte se močnim milom in izsušitvi kože s prekomernim tuširanjem oziroma kopanjem. Pri umivanju kože uporabite zelo blaga mila, zlasti pozimi, da koži ne odvzamete vlage.

Bodite pozorni na nekatera zdravila (določeni antibiotiki, tiamin itd.), saj delujejo na encime za razgradnjo histamina v črevesju . Tako pospešijo alergične reakcije, še posebej takrat, ko s hrano zaužijemo velike količine histamina. Dolgotrajna uporaba aspirina in nesteroidnih antirevmatikov lahko povzroči poškodbe želodčne in črevesne sluznice. Tako pride do propustnosti sluznice prebavil za alergene ali za delce nepopolno razgrajene hrane.

Pozorni bodite tudi na kontaktno alergijo na dišave, le te so so dodane, mehčalcem, čistilom, pralnim praškom ter raznim kozmetičnim izdelkom.

Poskrbite za zdravje črevesne sluznice, izogibajte se odvajalom, barvilom, konzervansom v prehrani, prevelikem vnosu vlaknin in sočasnem premajhnem vnosu vode.

Zelo je pomembno tudi v kakšnih klimatskih razmerah živimo (npr. malo sonca, hladen in suh zrak), saj okolje in razne snovi iz le tega prav gotovo vplivajo na atopijski dermatits. Vsi ti zgoraj našteti faktorji dražijo kožo. Pojavu atopijskega dermatitisa pa bi jaz med drugim prištel tudi slabe prehranjevalne navade ter pretirano skrb za higieno in pretirano umivanje. Kaj ni čudno, da je atopijskega dermatitisa več v bolj razvitih državah? Da, prav ste prebrali, v Severni Evropi je veliko več bolnikov z atopijskim dermatitisom kot pa na jugu.

Zaključek

Če boste kožo redno in ustrezno negovali ter se izogibali dejavnikom, ki sprožijo ali poslabšajo simptome, lahko marsikaj preprečite ali vsaj omilite. Ne bodite tako kot večina, ki je za zdravljenje oziroma negovanje zavzeta, samo ko nastanejo težave. Ko pa le te začasno izginejo, pozabijo na nego in preventivo.

Vsi, ki se soočate z atopijskim dermatitisom, imate torej pred seboj kar velik izziv. Veliko omejitev in odrekanja, ampak je vredno vsaj poskusiti. Če vam že vsi zgoraj našteti nasveti ne bodo odpravili vseh težav, pa bodo marsikatere znake bolezni vsaj omilili. Z ustrezno izbiro hrane, boste poskrbeli za krepitev imunskega sistema, z izogibanjem alergenov pa omogočili le temu, da "zadiha".