BLOG: Prepoznate simptome diabetesa?

Ko so se prvič srečali z diabetesom, so ga prepoznali kot bolezen, povezano s "sladkim urinom" in čezmerno izgubo mišic. Povišana raven glukoze v krvi (hiperglikemija) povzroči razlitje glukoze v urin, od tod tudi izraz sladki urin. 

Pri diabetesu gre za kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne morejo proizvesti dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito uporabljati. To pridobljeni glukozi iz hrane oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno funkcionirati. Pride pa tudi do motnje v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Diabetes je torej skupina presnovnih bolezni, za katere je značilna visoka raven sladkorja (glukoze) v krvi, kar je posledica napak pri izločanju inzulina ali v njegovem delovanju ali pa obojega.

Običajno raven glukoze v krvi natančno nadzira inzulin, hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka. Inzulin znižuje raven glukoze v krvi. Ko se glukoza v krvi zviša (na primer po zaužitju hrane), se inzulin izloči iz trebušne slinavke, da normalizira raven glukoze s spodbujanjem njenega vnosa v telesne celice.

Odsotnost ali nezadostna proizvodnja inzulina ali nezmožnost telesa, da bi inzulin pravilno uporabljalo, torej povzroča diabetes. 

Vrste diabetesa 

Obstajata dve glavni vrsti diabetesa, imenovani tip 1 in tip 2. Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade beta celice, ki proizvajajo inzulin, v trebušni slinavki. Poškodba celic trebušne slinavke vodi do zmanjšane sposobnosti ali popolne nezmožnosti ustvarjanja inzulina. 

Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika diabetesa in se v nasprotju s sladkorno boleznijo tipa 1 običajno pojavi pri ljudeh, starejših od 40 let, zlasti pri tistih s prekomerno telesno težo. Sladkorno bolezen tipa 2 povzroča inzulinska rezistenca, kar pomeni, da se hormon inzulin sprošča, vendar se telo nanj ne odzove pravilno. Med napredovanjem bolezni pa lahko pride tudi do pomanjkanja inzulina. 

Čeprav naj bi veljalo, da je diabetes tipa 2 posledica čezmerne telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti pri odraslih, se v zadnjih letih pojavlja tudi pri čedalje več otrocih in mladostnikih. Večina teh primerov je neposredna posledica slabih prehranjevalnih navad, višje telesne teže in premalo gibanja. 

Simptomi diabetesa tipa 2 so pogosto manj očitni kot pri bolnikih z diabetesom tipa 1. Marsikdo s sladkorno boleznijo tipa 2 nima nekih izrazitih simptomov, zato lahko ta bolezen veliko let ostane neodkrita. Pri mnogih so tako ob odkritju bolezni že razviti njeni zapleti.

Sladkorna bolezen tipa 1 se po navadi pojavi nenadoma, lahko z zelo izrazitimi simptomi. Nastanek sladkorne bolezni tipa 2 pa je počasnejši, z blagimi simptomi ali celo brez njih. Diabetes tipa 2 se lahko močno izboljša z bolj zdravim načinom življenja, kar za ostale tipe večinoma ne drži. 

Katere so še druge vrste diabetesa? 

Gestacijski diabetes

Sladkorna bolezen se lahko začasno pojavi med nosečnostjo, pojavila pa naj bi se v 2 do 10 % vseh nosečnosti. Pomembne hormonske spremembe med nosečnostjo lahko pri genetsko nagnjenih osebah povzročijo povišanje krvnega sladkorja. Povišanje krvnega sladkorja med nosečnostjo imenujemo gestacijski diabetes, ki običajno izzveni, ko se otrok rodi. Vendar pa naj bi 35 do 60 % žensk z gestacijskim diabetesom v naslednjih 10 do 20 letih sčasoma razvilo diabetes tipa 2, zlasti tiste, ki med nosečnostjo potrebujejo inzulin, in tiste, ki po porodu obdržijo prekomerno telesno težo. 

Sekundarni diabetes

"Sekundarni" diabetes se nanaša na povišano raven sladkorja v krvi zaradi drugega zdravstvenega stanja. Vključuje uničenje beta celic kot pri tipu 1, ne napade pa jih lasten imunski sistem, temveč nekaj drugega. Glavni razlogi za pojav sekundarnega simptomatskega diabetesa so bolezni trebušne slinavke ali endokrinega sistema. Potencialni vzroki so travma (poškodba, nesreča), vnetje trebušne slinavke, alkoholizem, velike količine steroidov, rakavo obolenje ali okužbe. Ne glede na vzrok pa je zdravljenje enako kot pri tipu 1 – inzulin.

Sladkorna bolezen MODY (Maturity-Onset Diabetes of the Young)

Gre za malo znano in redko (1–5 %) vrsto sladkorne bolezni, tako imenovano zrelostno obliko diabetesa pri mladih. Ta tip sladkorne bolezni običajno odkrijejo pred 25. letom starosti in je izrazito deden. Vzrok zanj tiči v okvarjenemu genu, kar pomeni, da trebušna slinavka ne more proizvajati dovolj inzulina.

Neonatalni diabetes 

Gre za zelo redko obliko sladkorne bolezni, ki se zaradi podedovane genetske napake pojavi v prvih šestih mesecih življenja.

Latentni avtoimuni diabetes

Ta vrsta diabetesa je najpogostejša pri odraslih in starejših. Gre za počasneje napredujočo vrsto diabetesa tipa 1, ki ga velikokrat zamenjujejo oziroma napačno diagnosticirajo kot diabetes tipa 2. Nekateri ga imenujejo kar diabetes tipa 1,5, saj ima značilnosti tako tipa 1 kot tudi tipa 2.

Tudi pri tipu LADA (Latent Autoimmune Diabetes of Adulthood) imunski sistem napada beta celice, vendar ne uniči vseh. Zato lahko zdravljenje dolgo časa poteka z zdravili kot pri tipu 2, ko pa bolezen napreduje, sledi prehod na inzulinsko zdravljenje.

Hormonske motnje in diabetes 

Diabetes je lahko tudi posledica drugih hormonskih motenj, kot sta prekomerna tvorba rastnega hormona (akromegalija) in Cushingov sindrom. Pri akromegaliji tumor hipofize na dnu možganov povzroči prekomerno proizvodnjo rastnega hormona, kar vodi do hiperglikemije. Pri Cushingovem sindromu pa nadledvične žleze proizvajajo presežek kortizola, ki spodbuja zvišanje krvnega sladkorja.

Simptomi diabetesa 

Simptomi diabetesa so lahko podobni pri diabetesu tipa 1, ki ga običajno diagnosticirajo pri otrocih in najstnikih, ter pri diabetesu tipa 2, ki se najpogosteje pojavi pri odraslih. Simptomi katere koli vrste diabetesa so povezani z visoko koncentracijo glukoze v krvi in urinu ter vključujejo:
– pogoste okužbe oziroma povečano dovzetnost za okužbe,
– slabost,
– bruhanje,
– zamegljen vid,
– lakoto,
– dehidracijo,
– izgubo ali pridobivanje telesne mase,
– utrujenost,
– suha usta,
– počasno celjenje ran in ureznin,
– srbenje kože in glivične okužbe,
– pogosto uriniranje,
– čezmerno žejo,
– težave z zbranostjo (pomanjkanje koncentracije),
– mravljinčenje v dlaneh ali stopalih,
– spolno disfunkcijo, vključno z izgubo libida in erektilno disfunkcijo.

Zaključek 

Ne glede na to, za katero vrsto diabetesa gre, je pomembno, da smo pozorni na svoj življenjski slog, vključno s prehrano, gibanjem, stopnjo stresa in spanjem. Verjetno pa vas zanima, katera je najboljša dieta. Pravzaprav to sploh ni dieta, temveč način prehranjevanja, ki je zdrav in priporočljiv za vsakogar. Več o tem pa v enem od naslednjih prispevkov!