BLOG: Kefir - eliksir življenja

Kefir - le kdo ni vsaj enkrat v življenju poskusil tega kislega in osvežujočega fermentiranega mlečnega napitka? Danes nam je to super živilo, ki je pravzaprav najstarejši znani probiotik,  na voljo v vsaki živilski trgovini, lahko pa ga pripravimo tudi doma. 

To starodavno živilo zvira iz Kavkaza, kjer so ga že stoletja pridobivali v usnjenih vrečah ali hrastovih sodih iz kozjega, ovčjega ali kravjega mleka. Beseda kefir je najverjetneje kavkaškega izvora, čeprav jo nekateri povezujejo s turško besedo "köpür" (pena) oziroma "kef" (to je beseda perzijskega izvora, kar pomeni pena).  Turška beseda "keif" pa pomeni dobro počutje. 

Ta napitek našemu organizmu nudi veliko koristnih mikroorganizmov, ki pomagajo uravnovesiti našo črevesno floro in pomagajo pri krepitvi imunskega sistema. Za izdelavo kefirja so potrebna kefirjeva zrna, ta pa so skupki različnih mikroorganizmov, ujetih v polisaharide in delno razgrajene beljakovine. 

Poleg koristnih probiotičnih bakterij, ki jih najdemo tudi v jogurtu, kefir vsebuje še koristne kvasovke. Te probiotične bakterije in kvasovke ustvarjajo nekakšno simbiozo ter obnavljajo naš "notranji ekosistem" in tako pozitivno vplivajo na imunski sistem. Najbolj številčne so mlečnokislinske bakterije, te predelajo laktozo in mlečni sladkor ter iz njih proizvedejo mlečno kislino, kar kefirju zniža pH. V kefirjevih zrncih pa se nahaja tudi veliko kvasovk, ki s pomočjo laktoze proizvedejo ogljikov dioksid in etanol. 

Kefir je poln vitaminov, mineralov, koristnih beljakovin in encimov. "Pravi" oziroma  na tradicionalen način pripravljen kefir vsebuje zelo pomembne vitamine A, D, E , K, vitamine skupine B, ter minerale, kot so na primer kalcij, magnezij in fosfor. Mnogi kefirju pripisujejo niz pozitivnih vplivov na zdravje in počutje, kot so: - uravnavanje prebave,
- razstrupljanje organizma,
- zdravje ledvic,
- delovanje jeter,
- živčni sistem,
-krepitev imunskega sistema,
- zdravje kosti in zob,
- zniževanje holesterola,
- zniževanje krvnega sladkorja.

Kefir je primerno živilo tudi za večino ljudi z laktozno intoleranco. Da, uživajo ga lahko celo osebe, ki so laktozno-intolerantne (razen v primeru zelo hude intolerance), saj mikroorganizmi v njem velik del laktoze razgradijo. Določena kefirjeva zrna vsebujejo encim β-galaktozidazo, ki ostane aktiven tudi po zaužitju tega napitka. Tako kefir vsebuje manj laktoze kot mleko. 

To starodavno živilo je sicer nastalo po naključju. Nastanka kefirjevih zrn si na Kavkazu niso znali pojasniti, zato med mnogimi še danes živi legenda, da je prebivalcem tega območja kefirjeva zrna izročil nihče drug kot prerok Mohamed. 

Kefir so prvotno izdelovali iz kozjega mleka, ki so ga fermentirali v usnjenih vrečah, narejenih iz kozjih kož. Proizvodnja tega starodavnega napitka se je razširila v vzhodno in srednjo Evropo in od tam še na druga območja šele v drugi polovici 19. stoletja. Pred tem pa je bil praktično prisoten le na Kavkazu. Potem se je razširila vest o njegovi uporabi za zdravljenje tuberkuloze v sanatorijih ter za zdravljenje črevesnih in želodčnih bolezni.

Je bolje, če ga kupimo ali pripravimo sami? 

Priprava mlečnega kefirja je povsem enostavna. Vse, kar potrebujemo, je mleko po lastni izbiri, kefirjeva zrna in malo potrpežljivosti.  Svetujem vam, da si ga raje pripravite sami, saj na tak način lahko še dodatno začinite okus tega napitka in preizkušate različne okuse. Eden najpomembnejših razlogov, zakaj svetujem doma pripravljen kefir, je, ker ste le tako lahko prepričani v kakovost izdelka (izjemno pomembno je, da je kefir narejen iz zrn in ne preko nekih drugih bližnjic).

Dandanes ni konca kreativnosti, kar se tiče receptov in sestavin, iz katerih pridelujemo kefir. Poleg kozjega, ovčjega in kravjega, nekateri izdelujejo kefir iz kobiljega mleka in pa tudi iz raznih rastlinskih nadomestkov mleka (sojino, riževo) ali iz napitkov, ki vsebujejo sladkor (sadni sokovi, kokosova voda). Pri pripravi je izjemno pomembno le to, da ste pozorni, da mleko ni vroče, ko mu boste dodali kefirjeva zrna, saj  bi s tem uničili mikroorganizme. Kefirja tudi ne izpostavljajte sončnim žarkom in ne puščajte blizu toplotnih virov, da se ne pregreje. 

Od vseh fermentiranih izdelkov najbolj priporočam uživanje kefirja, saj se v  njem nahaja nekaj deset različnih vrst bakterij in kvasovk, ki živijo v simbiozi in proizvajajo številne encime, antioksidante, vitamine, vrsto protiteles, biološke stimulanse in druge metabolite ter mleko spremenijo v super živilo. 

Zaključek

Ker mnogi zdravje in dolgoživost prebivalcev Kavkaza povezujejo s pitjem kefirja, ga imenujejo tudi eliksir življenja. Tudi sam obožujem pitje kefirja in poskušam razne nove recepte. Vsi, ki vas zanima, kje dobiti kefirjeva zrna in kako doma narediti kefir, dobite te informacije in recepte na moji spletni strani.

Najštevilčnejše so mlečnokislinske bakterije, ki predelajo laktozo in mlečni sladkor ter iz njih proizvedejo mlečno kislino, kar kefirju zniža pH, zaradi česar je le-ta veliko bolj obstojen od mleka. V kefirjevih zrncih je tudi veliko kvasovk, ki s pomočjo laktoze proizvedejo ogljikov dioksid in etanol, ki ju še posebej okusimo, če kefir zorimo v bolj zaprti posodi.