BLOG: Laboratorijsko pridelano meso

Današnji tehnološki napredek pravzaprav nima omejitev, praktično je vse možno proizvesti in tako je tudi z živilsko tehnologijo. Živilski tehnologi se trudijo z raznimi inovacijami in tako ni nič presenetljivega oziroma čudnega, da bi lahko meso, pridelano v laboratoriju, kmalu pristalo na vašem krožniku. Toda, ali je meso, pridelano v laboratoriju, sploh zdravo in dostopno za vas? Poglobimo se v ta vprašanja, pa tudi v potencialne prednosti in slabosti vzpona proizvodnje umetnega mesa. 

Kaj je laboratorijsko pridelano meso? 

Običajno pridobivanje mesa pomeni vzrejo živali, pošiljanje v zakol in nato pakiranje mesa za prodajo. Iz česa pa je narejeno laboratorijsko meso? 

Namesto vzreje živih živali za njihovo meso za izdelavo umetnega mesa (znanega tudi kot "meso brez klanja", "čisto meso" ali "gojeno meso") so izvorne celice iz mišičnega tkiva živali – znane kot živali donorke – v kombinaciji s serumom. Serum običajno izvira iz plodov poginulih krav. Celice se hranijo s sladkorjem in solmi, s čimer jih zavedejo, da mislijo, da so še vedno v živali – na ta način rastejo. Torej, v postopku žival potrebujejo samo na začetku, ko ji v lokalni anesteziji odvzamejo in izolirajo nekaj matičnih celic, ki imajo sposobnost samoobnavljanja. Celice nato v ustreznih pogojih v bioreaktorju oskrbujejo s kisikom in hranili, da se razrasejo v tkivo. Sčasoma se mišične matične celice začnejo preoblikovati, ko se krepijo, razširijo in dozorijo v mišična vlakna. Čez čas, ko se dovolj teh vlaken združi, dobimo kos mesa. Nato se lahko doda maščobno tkivo, da ima meso bolj skladen okus s tradicionalnim mesom. 

Ali lahko vegetarijanci jedo meso, pridelano v laboratoriju? 

Ker meso, pridelano v laboratoriju, še vedno zahteva živalske proizvode, ne spada med veganska ali vegetarijanska živila. 

Potencialne koristi 

Ena največjih koristi, ki jo ljudje, ki se ukvarjajo s živilsko tehnologijo, vidijo glede možnosti laboratorijsko pridelanega mesa je, da je boljše za okolje. Ena izmed glavnih prednosti oziroma koristi proizvodnje umetnega mesa, je manj zaklanih živali. Meso iz laboratorija bi v praksi tudi pomenilo manj potrebe po zemlji, vodi in krmi, pa tudi zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov in drugih onesnaževalcev okolja. 

Brez gromozanskih farm se bistveno zmanjša tudi potreba po antibiotikih, saj v laboratorijski pogoji omogočajo sterilnost in popolno odsotnost bakterij, česar na farmah ni moč doseči.  Farme zaradi velike verjetnosti prenosa z živali na ljudi predstavljajo tudi potencialno nevarnost za pojav novih pandemij.

Pomisleki in pomanjkljivosti 

Visoka poraba energije

Poraba energije za proizvodnjo umetnega mesa bi se verjetno zelo povečala, saj bi ti veliki objekti potrebovali elektriko 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Za merjenje resničnih učinkov bi bilo treba izvesti obsežno študijo, v kateri bi morali izvesti celoten življenjski cikel pridelave mesa, tradicionalno v primerjavi z laboratorijskim. 

Visoki stroški proizvodnje  

Visoka cena je prav gotovo ena izmed pomanjkljivosti, saj je proizvodnja laboratorijskega mesa večji finančni zalogaj kot proizvodnja rastlinskih alternativ. Singapur je pred kratkim postal prva država, ki je dovolila prodajo gojenega mesa. Vendar je to v mnogih državah še vedno nedosegljivo. 

Trenutno so tudi stroški mesa, pridelanega v laboratoriju, predragi, da bi  prišli na trg. Veliko tega je posledica seruma, ki je potreben za rast matičnih celic. Treba je tudi opozoriti, da mora žival še vedno umreti, da pridobi in vzgoji te matične celice, kar je ključni del proizvodnje umetnih mesnih izdelkov. Obstajajo sintetične alternative na rastlinski osnovi, vendar je pravi živalski serum privlačnejši, saj lahko z njim gojimo skoraj vsako celico.

Ste vedeli, da je prvi laboratorijsko pridelani burger, ustvarjen leta 2013, stal skoraj 400.000 ameriških dolarjev? Dokler ne bo prehrambena tehnologija še bolj napredovala in se bo ustvarila boljša rastlinska alternativa, bodo laboratorijsko gojeni mesni izdelki po vsej verjetnosti za povprečnega potrošnika nedosegljivi. 

Pravo meso je sestavljeno iz vrste različnih celic, ne le mesnih vlaken, ki zrasejo iz izvornih celic. Zato bi bilo po vsej verjetnosti potrebno mesu iz laboratorija dodajati maščobo in hranilne snovi, a je celoten postopek nato zahtevnejši ter dražji. 

Okus in odziv potrošnikov 

Eden izmed izzivov pa je tudi ta, kako bi bilo to meso sprejeto med ljudmi. Bi ga dejansko jedli in kupovali ter imeli željo nadomestiti pravo meso? Bo meso, pridelano v laboratoriju, še vedno okusno tako okusno kot pravo meso? Od tega bo odziv potrošnikov prav gotovo zelo odvisen. 

Še nekaj pomislekov:  Ker je meso, pridelano v laboratoriju, v povojih, je še prezgodaj trditi, ali se bodo okoljske prednosti zagotovo izkazale. Še vedno je v razpravi, kako bi ga morali označiti in oglaševati potrošnikom. Ni povsem znano, kako zdravo je in kako se hranilna vsebnost primerja s pravim  mesom. Masovna proizvodnja laboratorijskega mesa bi najverjetneje povzročila zapiranje nekaterih farm in mesnopredelovalnih obratov, kar bi vodilo v brezposelnost ljudi v teh poklicih. 

Zaključek 

Laboratorijsko pridelano meso je ena od novosti, ki bi lahko v prihodnosti spremenila način prehranjevanja. Podjetja za zdaj še vedno delajo na tem, kako najbolje ustvariti izdelke iz laboratorijskega mesa, ki so privlačni za potrošnike in so stroškovno učinkoviti. Tako, da verjamem, da se bo v nekem trenutku zgodila prava prehranska revolucija, a to se ne bo zgodilo v kratkem času.