Pomlad trka na vrata, z njo tudi obdobje, ki je nekako najbolj znano po promoviranju čiščenja in razstrupljanja telesa, ki mu nekateri rečejo tudi detoksifikacija.
Pegasti badelj je znan tudi pod znanstvenim imenom Silybum marianum. Gre za zdravilno rastlino, ki izvira iz Sredozemlja in ki jo ljudje že stoletja uporabljamo. Ima kar nekaj koristnih vplivov na naše zdravje, zlasti pa je znana zaradi uporabe za podporo jetrom.
V ljudski medicini se pegasti badelj že od nekdaj uporablja pri zbadanju v rebrih, boleznih vranice, malariji, migreni, morski bolezni, pri krčnih žilah, prebavnih motnjah, žolčnih obolenjih, maščobni okvari jeter, toksičnih obolenjih jeter, kroničnih vnetjih in cirozi jeter in tudi kot protisredstvo pri zastrupitvi z mušnico.
Pegasti badelj je rastlina, ki se je sicer v zdravilne namene uporabljala že v antičnih časih. Prvi zapisi o uporabi pegastega badlja segajo v stara grška in rimska obdobja. Grški zdravnik in botanik Dioscorides je v prvem stoletju našega štetja omenil pegasti badelj kot zdravilo za jetra v svojem delu "De Materia Medica".
Uporaba pegastega badlja se je nadaljevala skozi srednji vek in renesanso. Rastlina je postala priljubljena v tradicionalni medicini, še posebej med zeliščarji in zdravilci, ki so cenili njene koristi za jetra.
Vendar pa je bil pravi preporod zanimanja za pegasti badelj v medicinski skupnosti v sodobnem času. V drugi polovici 20. stoletja so znanstveniki začeli podrobneje preučevati sestavine pegastega badlja, zlasti silimarin. Raziskave so potrdile njegove hepatoprotektivne lastnosti in sposobnost podpore jetrnemu zdravju.
Glavna aktivna sestavina pegastega badlja je torej silimarin, ki ima antioksidativne in protivnetne lastnosti. Kot sem omenil, pegasti badelj se najpogosteje uporablja za zdravljenje jetrnih težav, kot so zamaščena jetra, hepatitis in ciroza. Silimarin lahko pomaga pri zaščiti jetrnih celic pred poškodbami in spodbuja regeneracijo jeter.
Poleg tega se pegasti badelj uporablja tudi kot dodatek za podporo prebavi in zmanjšanje vnetij.
Ime pegasti badelj izhaja iz značilnega videza rastline, predvsem njenih cvetov. Pegasti badelj je velika rastlina, zraste 70 do 150 cm visoko in ima pokončno steblo. Ima velike zelene liste z belimi lisami, ki so nazobčani in imajo ob robovih trne. Na koncu stebla je okroglo košasto socvetje vijolične barve. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi, ki imajo trdo lupino in svilnate dlačice, ki kmalu odpadejo. Trni dajejo vtis, da je površina cvetov prekrita s pegami ali bodečimi izboklinami, kar je verjetno prispevalo k imenu 'pegasti badelj'. Rastlina je znana tudi pod drugimi imeni, med katerimi so svetlin in mlečni osat.
Silimarin
Čeprav je ime povezano z videzom cvetov, je glavni del rastline, ki se uporablja v zdravstvene namene, semenski del, kjer se nahaja silimarin, ključna aktivna spojina s številnimi zdravilnimi lastnostmi.
Pripravki iz plodu pegastega badlja vsebujejo zmes učinkovin flavolignanov, ki jo imenujemo, izpeljano iz latinskega imena rastline, silimarin.
Bistvena sestavina plodu je torej silimarin, zmes flavanonskih spojin (silibin, slikristin, izosilibinin in silidianin), ki raztrupljajo jetra, o čemer obširno piše v strokovni literaturi. Pri preskusih na živalih naj bi zaščitil jetra pred mnogimi škodljivimi snovmi, kot so na primer tetraklormetan, ogljikov tetraklorid, galaktozamin, tioacetamid, strup zelene mušnice faloidin in alfa-amantin ter nekateri virusi, ki bi sicer povzročili odmrtje jetrnega tkiva.
Odlikuje se po dveh mehanizmih delovanja. Po prvem utrdi ustroj celične stene hepatocitov, presnovno najdejavnejših jetrnih celic ter prepreči vdor strupa v celično notranjost. Po drugem mehanizmu pa spodbudi jedrne encime k tvorbi beljakovin v ribosomih, s čimer se obnovijo poškodovane celice in nastanejo nove. Zaviral naj bi oksidativne procese in onesposobil škodljive proste radikale, ki pri le teh nastanejo.
Poleg zgoraj naštetih učinkovin, ki jih je od dva do trije odstotki, plod pegastega badlja vsebuje še od 15 do 30 odstotkov maščobnih olj in 20 do 30 odstotkov beljakovin. Največja koncentracija silimarina je prav v beljakovinski plasti semenske ovojnice.
Silimarin, kompleksna mešanica bioaktivnih spojin, ima znanstveno dokazane antioksidativne in protivnetne lastnosti, ki ugodno vplivajo na jetra. Pri zdravljenju jetrnih težav je pa ključnega pomena razlikovanje med zdravilnostjo zeli in plodov pegastega badlja, saj je silimarin prisoten predvsem v plodovih. Priprava čajnega napitka iz plodov za zdravje jeter morda ni najučinkovitejša, saj je silimarin težko topen v vodi, zato se uporabnikom priporoča uporaba standardiziranih izvlečkov ali prehranskih dodatkov, ki zagotavljajo natančno določeno količino te koristne spojine. Zelo pomembna lastnost vseh teh učinkovin v plodu pegastega badlja je ta, da tudi pri velikem predoziranju ne povzročajo neželenih učinkov, razen blagih prebavnih motenj. Kar pomeni, da je varen za uživanje in da so izjemno redki zapleti pri uživanju tega zelišča.
Silimarin igra torej ključno vlogo pri podpori zdravju jeter, pospešuje sintezo beljakovin v jetrnih celicah, kar učinkovito obnavlja poškodovane celice, zlasti po izpostavitvi določenim strupom. Kljub temu, da so klinične raziskave o vplivu silimarina na okrevanje po boleznih jeter, vključno z virusnim hepatitisom, še v začetni fazi, pozitivne empirične izkušnje spodbujajo uporabo.
Pri alkoholno povzročenih boleznih jeter so raziskave potrdile izboljšanje vrednosti jetrnih encimov, še posebej pri kroničnih alkoholikih. Vendar poudarjajo, da jemanje silimarina ne bo učinkovito, če bolnik še naprej uživa alkohol.
Previdno
Pegasti badelj lahko medsebojno deluje z nekaterimi zdravili, kot so zdravila za alergije, zdravila proti anksioznosti in zdravila za redčenje krvi. Ta interakcija lahko vpliva na učinkovitost ali varnost zdravljenja. Zato je izredno pomembno, da se pred začetkom jemanja dodatkov s pegastim badljem posvetujete s svojim zdravnikom, še posebej, če že jemljete kakršna koli zdravila. Zdravnik vam lahko zagotovi informacije o morebitnih interakcijah ter svetuje o varnosti in ustreznosti kombinacije zdravil.
Pegasti badelj ima estrogene učinke, ki lahko posnemajo učinke estrogena v telesu. To je pomembno upoštevati, zlasti če imate stanja, ki so občutljiva na hormone, kot so maternični fibroidi, endometrioza ali rak jajčnikov.
Poleg tega je treba upoštevati, da so antioksidanti, kot so tisti iz pegastega badlja, pokazali potencialni vpliv na učinkovitost nekaterih zdravil za zdravljenje (kemoterapijo) raka. To je zato, ker lahko antioksidanti ščitijo rakave celice pred celično smrtjo. Če se zdravite s kemoterapijo, je ključno, da o morebitnih dodatkih z antioksidanti obvestite svojega onkologa, da se preprečijo morebitne neželene interakcije in ohrani učinkovitost zdravljenja.
Zaključek
Pomembno je, da se posvetujete z zdravnikom pred začetkom uporabe kakršnih koli dodatkov, vključno s pegastim badljem, še posebej, če imate že obstoječe zdravstvene težave ali jemljete zdravila. Plodove pegastega badlja lahko kupite v lekarni, jih dobro zmeljete in zaužijete s hrano. Neželenih učinkov je zelo malo, pripravki iz pegastega badlja lahko nekoliko pospešijo prebavo, kar pa je morda celo pri večini posameznikov zaželeno.
Uporaba pegastega badlja lahko pomaga pri izboljšanju splošnega počutja, zmanjšanju prebavnih težav in lajšanju simptomov jetrnih obolenj, s čimer se lahko poveča kakovost življenja posameznika, ampak to ne bo dovolj. Temelj prehranjevanja bi moralo biti uživanje visokokakovostnih beljakovin, maščob in neškrobnate zelenjave, ki ne vplivajo negativno na ravni krvnega sladkorja ali inzulina. To so živila, ki pripomorejo k razstrupljanju telesa, blagodejno vplivajo na vnetja v telesu ter nas napolnijo z energijo. Ne pozabite na za zadosten vnos vitaminov, mineralov in antioksidantov v vaš organizem ter poskrbite za urejen življenjski slog. Tako se bo že vaše telo samo po sebi razstrupljalo brez potrebe po dodatkih.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.