Pomena posta so se zavedali že starodavni narodi. Zelo znan oziroma lahko kar rečemo oče vseh zdravnikov, Hipokrat je dejal: "Lakota je mati zdravja, presitost pa izvor številnih bolezni."
Tudi v Svetem pismu lahko na številnih mestih zasledimo poziv k postenju. Jezus se je tudi štirideset dni postil v puščavi, ko se je pripravljal na svoje poslanstvo. V spomin na to se kristjani pripravljajo na veliko noč s postom. Tudi vse druge vere priporočajo postenje, danes pa terapevtsko postenje izvajajo v številnih klinikah po svetu. Poznamo različne vrste posta, ki se med seboj razlikujejo po vrsti dovoljene hrane in so bolj ali manj striktne.
Kaj je Danijelov post (Daniel Fast)?
Danijelov post ali Danielova dieta temelji na prehranskih in duhovnih izkušnjah preroka Danijela, kot so zapisane v Danielovi knjigi v Svetem pismu. To je vrsta delnega posta, ki se zelo osredotoča na zelenjavo in drugo zdravo polnovredno hrano, vendar izpušča vse živalske vire beljakovin.
Vse to mora biti tesno povezano z molitvijo. Pomembno je namreč osebno žrtvovanje, odpoved nekaterim prehranskim užitkom z namenom, saj se tako poglobi odnos/povezava z Bogom. Večina ljudi tej dieti sledi 10 do 21 dni.
Danijelov post je izrecno omenjen v Svetem pismu v dveh delih Danielove knjige:
"Te dni sem jaz, Daniel, žaloval cele tri tedne. Okusnih jedil nisem užival, meso in vino nista prišla v moja usta. Tudi se nisem mazilil, dokler niso potekli trije tedni. (Daniel 10, 2–3)
"Poskusi, prosim, deset dni s svojimi služabniki. Naj nam dajejo jesti sočivja in piti vode. Potem naj si ogledajo pred teboj naše obraze in obraze mladeničev, ki uživajo kraljevo jed; in kakor boš videl, takó stori s svojimi služabniki. Poslušal jih je v tej stvari in jih preizkušal deset dni. Na koncu desetih dni so bili njihovi obrazi videti lepši in bolj rejeni od vseh mladeničev, ki so uživali kraljevo jed." (Daniel 1, 12–15)
Katera živila so dovoljena pri Danielovi dieti?
Zelenjava (po možnosti ekološka in sveža ali zamrznjena)
• paradižnik
• brstični ohrovt
• zelje
• buča
• sladki krompir
• korenje
• cvetača
• zelena
• koruza
• kumare
• jajčevec
• stročji fižol
• por
• zelena solata
• gobe
• čebula
• paprike
• krompir
• redkev
• špinača
• kalčki
• repa
• bučke
• artičoke
• šparglji
• pesa
• brokoli
Sadje (po možnosti ekološko in sveže ali zamrznjeno)
• jabolka
• marelice
• avokado
• nektarine
• pomaranče
• papaje
• banane
• melona
• češnje
• brusnice
• datlji
• grenivke
• grozdje
• kivi
• limone
• limete
• robide
• borovnice
• mango
• breskve
• hruške
• ananas
• slive
• suhe slive
• rozine
• maline
• jagode
• mandarine
• lubenica
Stročnice (po možnosti ekološke)
• razne vrste fižola
• leča
• grah
Oreščki in semena (po možnosti ekološki, surovi, nesoljeni in namočeni/kaljeni)
• mandlji
• indijski oreščki
• chia semena
• lanena semena
• bučna semena
• sezamovo seme
• sončnična semena
• orehi
Polnozrnata žita (po možnosti ekološka)
• amarant
• ječmen
• rjavi riž
• proso
• kvinoja
• oves
• ajda
• pira
Nekvašen polnozrnat kruh (brez sladkorja ali konzervansov).
Tekočine
• voda (izvirna, destilirana, filtrirana)
• zelenjavni sok (sveže stisnjen)
• kokosovo mleko
• kokosov kefir
• mandljevo mleko
• kokosova voda
• kombuča
Zelišča in začimbe
Vsa sveža in posušena zelišča in začimbe so dovoljena
Olja in maščobe
Dovoljena so samo rastlinska olja in le v majhnih količinah, na primer oljčno, avokadovo, arašidovo, kokosovo, olje grozdnih pečk, repice, orehov in sezama.
Hrana se lahko zamrzne in kuha, vendar ne konzervira, lahko se posuši, vendar ne sme vsebovati sulfitov, dodanih olj ali sladil. Idealno je uživanje sadja z nizkim glikemičnim indeksom, npr. jagodičevje.
Hrana, ki se ji je treba izogibati
• jodirana sol (nekateri dovoljujejo morsko sol ali himalajsko sol , drugi pa ne)
• sladila
• meso
• školjke
• mlečni izdelki
• predelana živila
• kruh, testenine, moka, krekerji (razen če so narejeni iz kaljenih starodavnih zrn)
• piškotki in drugi pekovski izdelki
• olja
• sokovi
• kava
• energijske pijače
• žvečilni gumiji
• sladkarije
• ojačevalci okusov
Koristi ali škoduje?
Naj omenim, da Danijel ni bil edini v Svetem pismu, ki se je postil. Bili so tudi drugi, a kakorkoli obrnemo, moje mnenje je, da ni treba biti "duhovni velikan", kot je Danijel in se s tako rigoroznimi posti približevati Bogu. Daniel Fast je kratkotrajna dieta, ki se lahko uporabi za "ponastavitev" prehrane in bolj kot oblika duhovne predanosti.
Med postom se številni telesni sistemi sicer oddahnejo od težkega dela pri prebavi hrane. Vendar bo s to dieto večina ljudi težko zadovoljila potrebam telesa po beljakovinah. Saj ta omejuje živalske beljakovine in predelane rastlinske beljakovine, kot so vegetarijanski hamburgerji in tofu, kar vam lahko oteži uživanje dovolj beljakovin. To je še posebej verjetno, če pri večini obrokov niste vajeni jesti fižola, leče, oreščkov in semen. Večina dovoljenih živil, kot so zelenjava, sadje, fižol, leča, oreški in semena, vsebujejo veliko vlaknin.
Čeprav so vlaknine koristne za vaše zdravje, jih je v velikih količinah težko prebaviti, kar lahko vodi do raznih prebavnih težav, npr. napihnjenosti in v nekaterih primerih do zaprtja. Res je, da boste s to dieto vnesli v telo veliko zdravih živil, polno vitaminov, mineralov, antioksidantov, vlaknin in ogljikovih hidratov. Težava pa je, ker je zelo restriktivna in zna se zgoditi, da ne boste vnašali dovolj beljakovin, pa tudi pogosto se lahko zgodi, da pride do pretirano nizkega kaloričnega vnosa. To je predvsem težava pri tistih posameznikih, ki nimajo nekega osnovnega znanja o sestavi obrokov (kar se tiče makrohranil) in izbiri primernih živil.
Če niste duhovni oziroma vam ta filozofija ni domača, vas Danijelov post morda ne bo motiviral, pretirana restriktivnost pa lahko vodi do občutkov pomanjkanja in negativnega odnosa do hrane, zlasti pri tistih, ki so v preteklosti imeli motnje hranjenja.
Zaključek
Razmislite o namenu, zakaj bi želeli poskusiti s to dieto/postom? Čeprav je zelo popularna, ker naj bi bila učinkovita pri hujšanju, vam svetujem, da se hujšanja raje lotite na drugačen način. Z neko veliko bolj znosno/vzdržno strategijo prehranjevanja. Razstrupljanje pa naj tudi ne bo vaš povod. O tem sem namreč tudi že pisal. Ne obstaja instant razstrupljanje, vaše telo to počne sleherno stotinko – vsakodnevno. Edino, kjer lahko največ dobite od kašnega načina prehranjevanja, sta duhovna in mentalna krepitev. Če imate zdravstveno stanje, kot je na primer sladkorna bolezen, ali če ste noseči oziroma dojite, vam odsvetujem takšen način prehranjevanja. V vsakem primeru pa bi bilo dobro o namenu sledenja takšni dieti obvestiti zdravnika oziroma strokovnjaka.
