'Ena najpogostejših napak je, da si ne damo dneva za 'goljufanje'

December je mesec, ko se ozremo v leto, ki se poslavlja, in premislimo, katere stvari bi si v novem letu želeli narediti drugače. Si zastavimo nove cilje. Zaobljube. 

Na prelomu leta 2018/2019 je Statistični urad objavil podatke, ki se nanašajo na deset najpogostejših novoletnih zaobljub Slovencev. Na prvem mestu se je znašlo hujšanje. Številni se ob prehodu v novo leto odločijo, da bo alkohol za njih postal preteklost. Tam se je znašlo tudi prenehanje kajenja. Veliko ljudi se je zaobljubilo, da bo na jedilniku več sadja in zelenjave. Da se bodo v novem letu več gibali in telovadili. Mnogi si v novem letu želijo več potovati. Vedno več Slovencev se odloča tudi za dodatno izobraževanje, s katerim si želijo pridobiti dodatna znanja in veščine. Da bodo v novem letu skušali čim več privarčevati in čim manj zapravljati, je prav tako ena izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Na repu lestvice sta se znašli še zaobljubi: manj dela in stresa ter več pomoči drugim. 

"Upam, da smo po tem letu in pol izolacije dosegli tudi to, da bomo preživljali več kvalitetnega časa drug z drugim in z družino, pa tudi sami s seboj," pa ob tem dodaja naša sogovornica – zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina.

"1. januar je nov začetek. Sicer gre samo za štetje, ta sobota ne bo nič kaj dosti drugačna od prejšnje, ampak ko se začne šteti na novo, je nekako vedno lažje začeti," odgovori na vprašanje, zakaj si ljudje zaobljube vedno postavimo prav ob koncu koledarskega leta. 

Držimo pa se jih različno dolgo. "Nekatere raziskave pravijo, da je 21. januar najbolj depresiven dan v letu ravno zato, ker po treh tednih vse te zaobljube in dobra volja upadejo."

Bončina pri uresničevanju zadanih ciljev ljudem vedno priporoča princip SMART – obljube naj bodo specifične (specific), merljive (measurable), dosegljive (achievable), realistične/ povezane z nami (realistic/ relatable) in časovno omejene (time-bound). "Veliko lažje se je držati načrta, če ga dobro zastavimo in če je realno izvedljiv. Torej namesto, da rečemo, da bomo shujšali, rečemo, da bomo v enem mesecu izgubili dva kilograma, kar je veliko bolj realno. Ali pa rečemo, da ne bomo pili toliko alkohola čez teden, pač pa samo en kozarec za vikend. Vprašati se moramo tudi, zakaj nam je to pomembno. Se želimo bolje počutiti? Imeti več energije? Želimo poskrbeti za telo, za specifičen del telesa? ... "

Koliko zaobljub pa si lahko postavimo, da bo to izvedljivo? Tri bodo povsem dovolj, opozarja. "Če si jih postavimo preveč, je to manj dosegljivo in je neuspeh, grobo rečeno, skoraj zagotovljen."

Držimo se jih tako, da jih razčlenimo v manjše dosegljive korake, priporočljivo je tudi, da si jih nekam napišemo in jih nekomu povemo. "S tem to postane malo bolj resno. Če je samo v naši glavi, pravzaprav nihče ne ve, da smo se kaj odločili. Če pa obljubimo nekomu drugemu, pa postane resnično, bolj obvezujoče. Tukaj nam lahko veliko pomagajo tudi različne skupine na družbenih omrežjih, saj tako nismo sami in se lahko med seboj podpiramo, se motiviramo, delimo naše nasvete in trike. Ali pa različne aplikacije, čeprav so te včasih že kar nadležne s svojimi obvestili in namesto, da bi nas spodbujale, postanejo naporne." 

Za motivacijo Bončina priporoča vizualizacijo. "Predstavljajmo si, kako bomo živeli enkrat, ko bo naš cilj dosežen. Pomembno je, da vidimo sliko v glavi in ko jo imamo, tudi vemo, kaj nam bo to prineslo." 

Zagotovo bodo v vsem tem času prišli tudi dnevi, ko ne bomo imeli motivacije, ko bomo želeli preprosto odnehati. Takrat se lahko obrnemo na tistega, ki smo mu svojo zaobljubo zaupali, da nas bo spodbujal, na svoje "sotrpine" oz. "somučenike", ki nam bodo pomagali prebroditi "krizo" ali pa za tisti dan ali dva pač popustimo, svetuje naša sogovornica. 

"To je samo en dan, ko nismo zdržali, ne smemo biti tako strogi sami do sebe, v smislu ena napaka, pa je vsega konec. Druga najpogostejša napaka, ki jo delajo ljudje, je, da nastopijo zelo perfekcionistično in si ne dajo nobenega dneva za 'goljufanje'. Tudi pri hujšanju je dobro imeti kakšen dan, ko lahko pojemo tisto tortico, štrudelj, sladoled. Ali pa dan, ko ne telovadimo. Zelo težko si je obljubiti, da boš nekaj počel vsak dan, to se mi zdi precej nedosegljiv cilj. Jaz vedno rečem: če boste začeli telovaditi in boste telovadili 2-krat ali 3-krat na teden, je to že vrhunsko! Telovaditi vsak dan je tako visoko leteč cilj, da je skoraj obsojen na neuspeh."

In kaj pravzaprav lahko štejemo kot uspeh? "Če smo dosegli ta naš realno zastavljeni cilj – če sem shujšala dva kilograma, če se bolje počutim, če sem bojše volje, če sem se vsak teden dobila z enim prijateljem/ prijateljico, če sem prebrala eno knjigo na mesec, če sem naredila kljukico pri tem, kar mi je bilo pomembno, je to uspeh. Če pa smo si nekaj zadali in nam niti malo ni všeč, ko je cilj dosežen, pa smo se naučili, da smo nekaj narobe zastavili in je tudi to uspeh. Tudi ta učna izkušnja ni zanemarljiva," zaključi.