'Patagonija je za ideje, ki jih imava, preveč nepredvidljiva'

Leta 2020 sta celjska alpinista Luka Kranjc in Luka Lindič na odpravi v Patagoniji dosegla velik uspeh, ko sta preplezala 500-metrsko prvenstveno smer na jugovzhodni steni St. Exuperyja. 

Prvi poskus se je sicer končal predčasno in med brainstormingom ob čakanju na obdobje lepšega vremena sta se domislila ideje, da bi kot mentorja naslednjič s seboj popeljala mlajše člane. Pod okriljem Komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije (PZS) sta lani poleti organizirala dva pripravljalna tabora za mlade perspektivne alpiniste v okolici Civette in v dolini Orco v Italiji. 

Kot je pred odhodom na pot pred tednom dni za PZS povedal Krajnc, je šlo za večplastno brušenje veščin, potrebnih za udeležbo na takšni odpravi. "Poleg plezalnih sposobnosti je bilo pomembno predvsem združevanje sociološke komponente in prilagajanje ekipni dinamiki, kar se je izkazalo za zanimiv izziv."

Sprva sta za naskok na patagonski granit izbrala devet članov, a jih je kar pet zaradi različnih razlogov udeležbo na odpravi odpovedalo. Na vprašanje, kakšni so cilji za letos, je Kranjc povedal, da z Lindičem – enako kot leta 2020 – na pot odhajata sproščena, z odprto glavo in brez fiksnih ciljev. "Imava nekaj zanimivih idej, ali bo katera izmed njih uresničljiva, bo pa jasno na mestu samem. Patagonija je za ideje, ki jih imava, preveč nepredvidljiva, da bi lahko že v naprej vedel točno, kaj boš plezal," je dejal. 

Tudi mlajši člani alpinistične odprave po njegovih besedah na pot odhajajo z več idejami in se bodo o njihovi uresničitvi odločali na mestu samem. "Načeloma pa želijo ponoviti kakšno lepo klasiko in pridobiti čim več izkušenj za nadaljnjo alpinistično pot in samostojen obisk področja v prihodnje."

In kdo so? Krištof Frelih (AO PD Radovljica) se je z alpinizmom začel spoznavati leta 2016, izpit za alpinista je opravil leta 2019. Plezal je v Dolomitih, Cormayeurju, Jordaniji (2019) in Peruju (2021). Blaž Karner (AO PD Ljubljana Matica) se z alpinizmom ukvarja od leta 2016. Plezal je predvsem v slovenskih hribih, Dolomitih, Ecrinsu in Centralnih Alpah. Leta 2021 se je udeležil tudi odprave SMAR v Peruju. Gregor Šegel (AO PD Ljubljana Matica) je ultramaratonec, ki se od leta 2017 intenzivno ukvarja tudi z alpinizmom. Zanj je to druga odprava. Preteklo leto je preživel v Chamonixu, Dolomitih, Ailefroidu, Val di Mellu, Valle dell'Orcu in na enomesečni odpravi v maroškem Atlasu. Andraž Šparovec (AO PD Radovljica) pa je smučar (prostega sloga) in alpinist, ki je izkušnje nabiral tudi na letnih in zimskih taborih za perspektivne alpiniste (dvakrat Chamonix, Val di Mello, Dolomiti in Peca). Poleg plezanja doma in v Alpah je jeseni 2018 (Yosemite in okolica) in 2019 (pretežno Utah in Nevada) obiskal ZDA. Kljub vedno več plezanju ostaja zvest smučanju, kjer mu največji izziv in užitek predstavlja smučanje klasičnih strmih linij v Alpah v sodobnem hitrem slogu smučanja. Trenutno se izobražuje za gorskega vodnika, s čimer bo dopolnil znanje diplomanta FŠ, učitelja alpskega in prostega smučanja in vodnika kanjoninga. Njegov cilj bivanja v Patagoniji je čim bolje se seznaniti in prilagoditi načinu tamkajšnjega plezanja in ohraniti odprte oči za vzpone, dosegljive njegovim sposobnostim, so zapisali na PZS. 

Odprava se domov vrača predvidoma 13. februarja. 

Krajnc in Lindič pred dvema letoma preplezala novo prvenstveno smer

Krajnc je sicer eden najboljših slovenskih vrhunskih alpinistov nove generacije in matador slovenskega zahtevnega skalnega plezanja zadnjih let. Lindič pa je zadnja leta eden glavnih protagonistov slovenskega in svetovnega alpinizma, ki kaže izjemno alpinistično zrelost, preudarnost, pripravljenost in osredotočenost, še pravijo na PZS. 

Med 21. in 23. februarjem 2020 sta v dolg niz odmevnih uspehov slovenskih alpinistov dodala še enega, ko sta na odpravi v Patagoniji preplezala 500-metrsko prvenstveno smer v jugovzhodni steni St. Exuperyja, kar je od njiju zahtevalo 38 ur efektivnega plezanja in dva bivaka. 

Prvi poskus plezanja v 2558 metrov visoki Aguji St. Exupery v Argentini se je končal predčasno, zaradi težavnosti stene in prevelike stopnje tveganja sta se obrnila in vrnila v dolino. "A po nekaj dneh počitka v dolini nama previsna stena, skozi katero sva zaslutila prehod, v glavi ni dala miru. Odločila sva se, da nabereva več opreme in ob naslednjem oknu znova poskusiva," sta povedala tedaj. 

19. februarja sta se novemu snegu navkljub spet odpravila proti gori, naslednji dan pa vstopila v steno. "20. februarja sva prečila ledenik in vstopila v steno, splezala 12 znanih raztežajev in prvič bivakirala. Naslednji dan sva zagrizla v nepoznan previsni del stene in po nekaj borbe in negotovosti našla neverjeten prehod skozi najstrmejši del. Ta dan sva v dvanajstih urah preplezala zgolj pet raztežajev, se pridružila smeri Le Petit Prince in drugič bivakirala. Tretji dan sva nadaljevala po omenjeni smeri do sedla in po zahodni steni splezala skupno šest raztežajev do vrha St. Exuperyja. Sestopila sva po italijanski smeri, ponoči dosegla šotor na skalni rami in utrujena, a izpolnjena padla vanj. Peti dan sva z vso opremo sestopila v dolino," sta iz El Chaltena sporočila alpinista.

Priznala sta, da je smer ponudila začinjeno izkušnjo v najstrmejši alpski steni, po kateri sta kadar koli plezala. Poimenovala sta jo Mir. Razloga za to sta dva – prvi je ta, da jima smer, potem ko sta prvi poskus končala predčasno in se obrnila, v dolini ni dala miru, in drugi, ker sta bila vse dni sama in sta plezala v miru, medtem ko je bila v popularnih smereh gneča. 

V tej smeri sta se sicer leta 1994 že preizkušala Argentinca Galgo in Horacio Gratton, a sta se po sedmih raztežajih obrnila.