V Sloveniji imamo kar nekaj telefonov za pomoč v stiski. Strokovnjaki, ki delajo v teh društvih, pravijo, da se je v času epidemije število klicev močno povečalo. V rubriki 24UR Fokus smo raziskali, kakšne so stiske ljudi, s čim vse se soočajo, kaj doživljajo ... Predvsem pa, kam se lahko obrnete po pomoč, če se v teh zgodbah morda prepoznate tudi sami.
Predsednica društva SOS telefon Maja Plaz poudarja, da nobena okoliščina, niti izredne razmere, ne sme biti izgovor ali opravičilo za nasilje. "Zelo nas skrbi, ker vemo, da je v družinah več nasilja, ko so pritiski večji, ker je kriza dejavnik tveganja. Opozarjam: dejavnik tveganja, ni pa razlog za nasilje. Tega ne smemo zamenjevati, ker se lahko kljub vsem pritiskom odločamo, kakšno vedenje bomo izbrali. In ne izbere vsak nasilnega vedenja. V družinah, v katerih je bilo že prej prisotno psihično nasilje, se je to še intenziviralo ..."
Predsednik društva Zaupni telefon samarijan Bojan Bogataj med drugim pojasnjuje, da jih ljudje kličejo zaradi različnih stisk. "Stiske so različne, v glavnem je to ranljivejša populacija, invalidi, trajno bolni, osamljeni, tisti, ki živijo sami. Stiske pa so v glavnem osamljenost, pomanjkanje socialnih odnosov, invalidnost, težave v duševnem zdravju, v zadnjem času partnerski odnosi. Zabeležili pa smo tudi več klicev, ki se nanašajo na zaposlitev, delo in finančne težave." To je tisto, kar je prinesla epidemija. Te stiske se kažejo v jezi, žalosti, besu, negotovosti, nemoči, strahu. Ta čas, v katerem živimo, ki je vedno daljši in vse bolj negotov, slabo vpliva na vse med nami, poudarja Bogataj. In piše zgodbe, kakršnim v svoji več kot 30-letni karieri še ni bil priča.
Na Psihiatrični kliniki v Ljubljani so že leta 1980 odprli takrat prvi svetovalni telefon pri nas – Klic v duševni stiski. Stisk je toliko, kolikor je ljudi. Vsak od nas pa stisko doživlja drugače in vedeti moramo, da je neka težava za nekoga lahko majhna in rešljiva, za nekoga drugega pa veliko breme. "Ko nas stiska obvlada, nam je res težko kar koli storiti. Naj pokličejo, naj poiščejo pomoč, da ni prehudo, da se ne konča tragično. Naj ljudje ne bedijo cele noči in doživljajo vse groze, gotovo jim bo to vsaj delno prineslo neko olajšanje," pravijo pri Klicu v duševni stiski.
V Fokusu so nastopili tudi predstavniki Ženske svetovalnice in Kriznega telefona. Med drugim poudarjajo, da iskanje pomoči nikakor ni izraz šibkosti, pač pa moči. Občutki krivde – "kaj je z mano narobe, da sem se poročila s človekom, ki me pretepa, žali, ponižuje" – so povsem odveč. Vsakomur se lahko zgodi, da se zaljubi v nasilnega partnerja in da se v tem odnosu izgubi. Zato se, če doživljate nasilje, obrnite po pomoč.
"Vse, kar ste slišali, je le vrh ledene gore, opozarjajo naši sogovorniki. Kaj bo čez nekaj mesecev, si nihče ne zna predstavljati – kako hude in globoke bodo stiske, ki se bodo pojavile po koncu epidemije. Država mora zato podpreti vse programe, ki delujejo na tem področju, vse strokovnjake in prostovoljce – da bodo ljudje lahko prišli do pomoči," zaključuje novinarka Maja Sodja.
Vsi telefoni za pomoč, o katerih bomo govorili, so anonimni, klicatelju se ni treba izpostaviti z imenom in priimkom. Vedeti morate, da poti iz stiske in iz nasilja obstajajo. Da se lahko v stiski, takšni ali drugačni, znajde vsak med nami. In da nikomur ni treba trpeti.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.