Črna odlagališča

Z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja sta se s snemalno ekipo sprehodila po ljubljanskem Barju. Salonitna kritina, avtomobilske gume, gradbeni material ... To so prizori, ki so zelo pogosti. Koliko takšnih odlagališč je danes v državi, povsem natančno ne ve nihče. Še vedno je najboljši približek dejanskega stanja register, ki so ga vzpostavili Ekologi brez meja. Register sicer ni popoln in ni povsem točen, podatke vanj vnašajo prostovoljci. Tam je trenutno popisanih več kot 15 tisoč divjih odlagališč, osem tisoč naj bi bilo neočiščenih. Največ neočiščenih divjih odlagališč je glede na podatke v registru v večjih občinah – Ljubljani, Kopru, Grosupljem, Trbovljah, Zagorju, Šentjurju, Mariboru ...

Na drugem koncu Slovenije – gozd nad Rožancem pri Črnomlju. Po blatni ozki cesti težko pridemo do kraške jame, polne odpadkov. Od kupov ostankov mrtvih domačih živali do klobas. Ko so izvedeli za to jamo, pripoveduje vodja medobčinske inšpekcije in redarstva občin Bele Krajine Marjan Kastelic, so se takoj odpravili na teren. "Ugotavljamo, da gre za različne odpadke – večinoma so to gospodinjski odpadki, različni zabojniki, odvrženo meso oz. kosti. Samo na podlagi inšpekcijskega ogleda  ne moremo ugotoviti izvirnega povzročitelja, kdo je to zadevo odvrgel. Glede na okolico pa ugotavljamo, to tukaj očitno dogaja že daljše časovno obdobje ..."

Več kot 500 novih nelegalnih odlagališč odpadkov, pojasnjuje Barbara Slabanja, vsako leto odkrijejo in popišejo tudi na Zavodu za gozdove: "Od tega jih je mogoče od 30 do 50 z nevarnimi odpadki." Velika težava, pojasnjujejo pri Zavodu za gozdove, pa so tudi odpadki kot je zeleni odrez, zemljine, ki ne sodijo v naravo. Na terenu pred kamero jasno pokažejo, v čem je težava in kaj lahko nastane iz nečesa, kar se je sprva mogoče marsikomu zdel le "neškodljiv kupček zemlje". 

Kaj ugotavljajo inšpektorji na terenu, kakšna so nelegalna smetišča, kaj vozijo na takšna smetišča, katera in zakaj so nevarna? In zakaj ne more biti rešitev zgolj v tem, da jih prostovoljci očistijo? Kdo je odgovoren za kaj in kako? Kaj se dogaja v praksi? O vsem tem tudi nocoj. 

Pogosto je pri čiščenju divjih odlagališč težava v tem, da ni povsem jasno, kdo bi pravzaprav moral ukrepati. Če so na odlagališču komunalni odpadki, je zanje pristojna občinska oz. medobčinska inšpekcija, nevarni in gradbeni odpadki so v pristojnosti države. Tudi zato se posamezne službe neredko izogibajo odgovornosti, postopki se vlečejo, znani so celo primeri, ko je bilo divje odlagališče sanirano le napol: komunalne odpadke je občina očistila, gradbeni so ostali.

"To je tudi težava, res je, ker so delno razdeljene tudi odgovornosti glede samega ukrepanja. Želeli bi si fleksibilnejšo, bolj pragmatično zakonodajo, ne pa da pri nekem kupu, kjer so gradbeni ali nevarni odpadki inkomunalni odpadki, včasih ni jasno, ali mora odločbe pisati državna inšpekcija ali lokalna – da bi se te zadeve uredile. Večkrat smo že poskušali, ampak stanje še vedno ni idealno," opozarjajo Ekologi brez meja.

Pod črto – čeprav je stanje boljše kot pred leti, je težav še vedno veliko. 

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.