Fokus

Decentralizacija ali tekmovanje, kdo bo imel sedež ministrstva bližje domu?

Ljubljana, 11. 10. 2026 07.00 6 min branja 66

selitev ministrstev2

V Mariboru že deluje prvo preseljeno ministrstvo. Minister Borut Rončević pa napoveduje selitev vseh 396 zaposlenih ministrstva za izobraževanje v Novo mesto. Preverili smo, kam naj bi se ministrstvo preselilo in katere lokacije si država že ogleduje. Kdo bo od tega imel korist in koliko bo to stalo? Ministrstva delujejo na več deset lokacijah, država pa za najeme mesečno plačuje milijon in pol evrov.

Prvo ministrstvo je svoj sedež iz Ljubljane že preselilo v Maribor, naslednje naj bi bilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ki ga minister dr. Borut Rončević želi v celoti preseliti v Novo mesto. Med možnimi novimi lokacijami za posamezne dele ministrstev se omenjajo še Celje, Ptuj, Murska Sobota in Kranj.

Ministrstvo za okolje in prostor razmišlja o selitvi v Celje, kjer od leta 2021 že deluje Direkcija za vode, a dokončno se še niso odločili, so nam pojasnili. Ministrstvo za kmetijstvo proučuje možnost o preselitvi enega od organov v sestavi v vzhodni del države. "Želimo okrepiti neposreden stik z deležniki na terenu ter poudariti pomen kmetov in kmetijstva za prehransko varnost Slovenije." Na Ministrstvu za kulturo pa preučujejo možnost selitve JSKD iz najemnih prostorov v središču Ljubljane v Kranj.

"Želeli bi razporediti ministrstva ali dele ministrstev po vseh regijah," pojasnjuje prvi človek decentralizacije, minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz. Po njegovih besedah želi država zmanjšati razdrobljenost ministrstev in jih združevati. Del državnih objektov naj bi prodali, del ministrstev pa preselili v druge objekte, na druge lokacije, zunaj Ljubljane. "Je vlada odločila, da najem v prihodnje ni več prava pot. In v predlogu za rebalans proračuna za leti 2027 in 2028 bosta nekako prodaja in nakup izravnana."

Maribor kot prvi poskus

Prvi primer selitve je ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. V Maribor se je preselilo 71 od skupno 262 zaposlenih. Dr. Monika Kirbiš Rojs, ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, pojasnjuje, da ministrstvo ostaja prisotno tudi v Ljubljani in Štanjelu. "Nismo preselili samo table. Tudi sama sem se preselila." Ministrstvo je zdaj bližje Slovenski Bistrici, to je domačemu kraju ministrice. "V bistvu imamo ministrstvo v malem. To pomeni, da ni samo en sektor ali en oddelek, ampak je iz vseh oddelkov, iz vseh služb in vseh direktoratov."

Del zaposlenih je zdaj precej bližje delovnemu mestu, med njimi Marinka Plavčak, vodja finančne službe. "Ta pot v Ljubljano je trajala približno dve uri v zdajšnjih razmerah na cesti, zdaj pa nekje polovico manj. Ključno, kar lahko poudarim, je več časa za zasebno življenje."

Koliko pa je stala selitev? "To so državni prostori, tako da s tem nimamo nikakršnih dodatnih stroškov. Kar se tiče ostalih zadev, se pravi opreme in tega, kar potrebujemo za delo, pa smo seveda racionalni." Za najem prostorov v Štanjelu in Ljubljani plačujejo mesečno 794 evrov.

A vprašanje je, ali je ravno Maribor tisti kraj, kjer bi decentralizacija naredila največjo razliko. Po mnenju sociologa Domna Žalca s Fakultete za družbene vede je Maribor že danes gospodarsko, politično in regionalno utrjeno središče. "In tukaj bi jaz videl mogoče veliko bolj smiselno zadevo, da bi preselili ministrstvo za kohezijo v sam Slovenj Gradec ali Trbovlje, mogoče tudi Črnomelj ali Metliko."

Kje v Novem mestu bo sedež ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino?

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević želi v Novo mesto preseliti vseh 396 zaposlenih. "To se bo zgodilo še pred zaključkom tega mandata." Rončević je Novomeščan in je v zadnjih letih sodeloval pri pomembnih državnih projektih v Novem mestu. Denimo Raziskovalni zavod Rudolfovo so tik pred koncem prejšnje Janševe vlade ustanovili s petimi milijoni evrov državnega denarja. Za prvega direktorja je vlada imenovala Rončevića. Mesto je medtem dobilo še javno univerzo. Zdaj želi tja preseliti še ministrstvo.

Rončevića smo vprašali, ali ima pri selitvi ministrstva tudi osebni interes. "Bil sem eden od, pri tako velikih projektih ne more biti en človek, sem bil pa seveda v najožjem krogu." In zakaj ravno Novo mesto? "Predsednik vlade je povabil župane slovenskih občin, naj predlagajo, katera ministrstva bi nekako sodila v njihove občine."

Novomeški župan Gregor Macedoni pravi, da so vladi predlagali več ministrstev. "Mi smo že na začetku tega mandata predlagali, da vidimo Novo mesto kot sedež ministrstva za gospodarstvo, ministrstva za izobraževanje ali ministrstva za regionalni razvoj."

Rončević je ministru Matozu predlagal več možnih lokacij v Novem mestu. Država se namreč zanima za nakup obstoječih stavb. Kaj konkretno je Rončević predlagal, ni želel povedati. Zato smo pri domačinih, poznavalcih in nepremičninarjih preverili, kam naj bi se ministrstvo preselilo in katere lokacije si država že ogleduje.

18 milijonov evrov za najeme državne uprave

Vlada je pred začetkom iskanja novih lokacij pregledala stanje državnih nepremičnin in po oceni Matoza je stanje porazno. Številna ministrstva delujejo na več naslovih, pogosto v starejših stavbah, katerih vzdrževanje je drago. "Imamo recimo šest ministrstev, ki so na štirih ali več lokacijah. Eno je celo na sedmih lokacijah. Zaradi tega, ker so ministrstva razporejena po več lokacijah, kjer so prostori ali zgradbe starejše, tudi prostorsko in energetsko nevarčne, tudi čiščenje in vzdrževanje stane več. 1,1 milijona letno je samo čiščenje stavb, varovanje je prek 2 milijona. Da ne govorim o najemninah. Kljub temu da ima država veliko nepremičnin tudi v svoji lasti, gre približno 15 milijonov letno samo za plačevanje najemnin," pojasnjuje Matoz.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve in javno upravo država za potrebe vlade, ministrstev, organov v sestavi, vladnih služb in upravnih enot najema 482 nepremičnin na 147 lokacijah. Mesečni strošek najemov znaša milijon in pol evrov oziroma 18 milijonov evrov letno.

Glavno vprašanje ni, kam seliti ministrstva, temveč zakaj država deluje v toliko najetih prostorih, opozarja arhitekt dr. Miloš Kosec s Fakultete za arhitekturo. "V Ljubljani smo priča izjemno negospodarnemu ravnanju z nepremičninami v lasti države in še posebej tistih, ki niso v lasti države. Številne, celo sedeži ministrstev in drugih javnih servisov, so v najetih prostorih zasebnikov. Zakaj se država že 35 let obnaša kot skvoter ali kot izjemno neprivilegiran najemnik?"

Katero ministrstvo plačuje največ in na koliko različnih naslovih delujejo? Finančno ministrstvo porabi 4,6 milijona letno, sledita kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki plačujeta prek dva milijona. Okoljsko ministrstvo z organi v sestavi uporablja 48 najetih nepremičnin.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Na seznamu ministrstva za notranje zadeve in javno upravo nista všteta ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Ministrstvo za obrambo ima v najemu 16 poslovnih prostorov, za katere plačuje skoraj pol milijona letno. Zunanje ministrstvo v tujini za najeme diplomatskih predstavništev in konzulatov plačuje slabih devet milijonov letno.

Koliko bo stal končni račun?

Vlada selitve predstavlja kot pot do nižjih stroškov, večje učinkovitosti in večje prisotnosti države v regijah. Strokovnjaka Kosec in Žalac pa opozarjata, da selitev sedežev ministrstev ni nujno decentralizacija države. Po mnenju Kosca decentralizacija pomeni predvsem drugačen odnos med državo, regijami in občinami. "Decentralizacijo potrebujemo, ampak to, da preseliš sedež enega ministrstva, absolutno ne povzroči drugačnega funkcioniranja državne oblasti." Žalac poudarja, da potrebujemo še srednjo raven. "Regije oziroma v Sloveniji jih imenujemo pokrajine, da bi premestili moč odločanja, finančno razporedili javna sredstva in same naloge."

Ob tem Žalac opozarja, da je Slovenija med bolj centraliziranimi državami. "Na samem Danskem imajo največji odstotek, koliko samoupravne skupnosti regionalne ravni porabijo javnih sredstev, to je 60 odstotkov. Slovenija se giblje tam med 17 in 18 odstotki povprečja, evropsko povprečje je 36 odstotkov." Spomni tudi na dansko izkušnjo preseljevanja državne uprave, kjer so leta 2015 začeli seliti 8 tisoč zaposlenih. "Njim je drastično upadla produktivnost in da so oni sploh dvignili produktivnost na to raven, ki je bila, je trajalo cirka tri do štiri leta."

Fokus_Neza_Steiner

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

Zgodbe, ujete pod ledom

Pojedli 'dunajca', spili sedem 'špricerjev' in odšli: 'Ste kaj pozabili?!'

  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 01 image1
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 02 prod1
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 03 prod2
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 04 prod3
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 05 prod4
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 06 prod5
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 07 prod6
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 08 image2
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 10 prod8
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 11 prod9
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 12 prod10
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 13 prod11
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 14 prod12
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 15 prod13
KOMENTARJI66

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Desniprepad
21. 10. 2026 19.44
Testiram če tole sploh deluje ali pa me brišejo kar tako za brezveze. Na travniku rastejo rožice
Desniprepad
21. 10. 2026 19.41
Prava decentralizacija bi bila mreža ministrskih središč po mestnih občinah, z osrednjim središčem v Ljubljani. Tako bi bila državna uprava dostopnejša vsem regijam, zaposlenih pa ne bi silili v dolge vsakodnevne vožnje. Brez javno predstavljenih izračunov stroškov, koristi in posledic so posamezne selitve videti predvsem kot politične poteze, ne kot premišljena decentralizacija.
Desniprepad
21. 10. 2026 19.40
Prava decentralizacija bi pomenila vzpostavitev ministrskih središč oziroma HUB-ov po vsej Sloveniji. Najprimernejša bi bila središča mestnih občin, saj so razmeroma enakomerno razporejena po državi, osrednji ministrski HUB pa bi ostal v Ljubljani. Tako ne bi povzročili množičnega preseljevanja zaposlenih in vsakodnevnih voženj čez polovico Slovenije, državna uprava pa bi postala dostopnejša prebivalcem vseh regij. Vse drugo je brez jasnih izračunov stroškov, koristi in dejanskih učinkov bolj ali manj politični populizem.
Desniprepad
21. 10. 2026 19.37
Prava decentralizacija bi pomenila vzpostavitev ministrskih središč oziroma HUB-ov po vsej Sloveniji. Najprimernejša bi bila središča mestnih občin, saj so razmeroma enakomerno razporejena po državi, osrednji ministrski HUB pa bi ostal v Ljubljani. Tako ne bi povzročili množičnega preseljevanja zaposlenih in vsakodnevnih voženj čez polovico Slovenije, državna uprava pa bi postala dostopnejša prebivalcem vseh regij. Vse drugo je brez jasnih izračunov stroškov, koristi in dejanskih učinkov bolj ali manj politični populizem. Obstaja tudi upravičen sum, da se pod krinko decentralizacije uresničujejo parcialni interesi posameznikov ali določenih skupin.
Desniprepad
21. 10. 2026 19.24
Bedarija, če se hočemo decentalizirat moramo decentralizacijo narediti tako da se po večjih mestih v ragijah ali vsaj ali še bolje v vseh mestnih občina ki so kar enakomerno preporezporejene po Sloveniji narediti nekatere državne hube kjer deluje več ministerstev. Centrale še lahko vseeno ostanejo v ljubljani kjer bi se naredila centralna ministerska zgradba kjer bi delovala vsa ministerstva. V tej današnji tehnoligiji sestanki upravljanje, kordinacij ne more biti problem. Na dolgi rok je to najcenejša varjanta in najbolj prijazna delavcem okolju in tudi boj povezovalno do vseh regij in vseh ministerstev. Tole seljenje Ministerstva za šolstvo so spet neki parcialni interesi posameznikov, ki nam danes vladajo. Verjetno kaj zaslužiti pri nepremičninah Ročenvič je znan nepremičninar tako mi kar tole kar smrdi kaj so interesi v ozadju. Država ni na prodaj posameznikom ali določenim skupinam!
Kobansko
12. 10. 2026 09.18
Vsepovsod so najemnine nižje, kot v Ljubljani. Tudi zrak bodo imeli čistejši , saj ne bo 200.000 migracij v službe v LJ. Dobra poteza. Nekaj se bo prihranilo na račun kilometrin. servisov. goriva....
yanay
11. 10. 2026 18.56
396 ljudi iz Ministrstva za šolstvo naj bi šlo v Novo mesto. Sliši se lepo. Se mi pa zdi ta poteza precej nepremišljena. Problem je v logistiki prevoza na delo. Tisti, ki so doma na Dolenjskem, bodo seveda na boljšem, tisti, ki se vozijo npr. iz Jesenic ali pa iz Vipave, pa precej na slabšem. Glede na situacije na AC zaradi del, bodo ljudje hodili na delo utrujeni. No, saj sedaj tudi ni dosti drugače. Najprej bi morali narediti resne in natančne izračune, koliko bi stala prestavitev ministrstva v NM, koliko bodo stali prevozi na delo zaradi nove lokacije. Če bodo stroški previsoki ali je potem smiselna selitev?
Janezu se meša
11. 10. 2026 16.04
Na kohezije, ki ima po novem sedež v MB, to deluje tako, da v Mariboru ni niti en sektor ni v celoti, ampak je nekaj zaposlenih v LJ, nekaj v MB, šef je v Ljubljani. Cvetka pa je primer sektorja, ki ima šefa v Ljubljani ostali so v Mariboru. V glavnem tole je kr neki, zato ker je to JJ vbil v glavo.
-BZ-
11. 10. 2026 14.17
Koliko nestrpnosti zaradi načrtovane decentralizacije, ki je gonilo razvoja in blaginje na kar so pozabile skoraj vse vlado do sedaj. Ja, v RS so primerni kadri za JU tudi izven Lj obvoznice, bo šlo razumet?
dron
11. 10. 2026 13.34
Žalostno, ko dva kriminalca in zagovornika genocida govorita o zdravi pameti, kam smo prišli, za btuhat......
Kostorog
11. 10. 2026 13.27
Januzay kot ponavadi preusmerja pozornost tako da še naprej drek meša.
Pomladni cvet
11. 10. 2026 13.24
kao decentralizacija, SDS samo hoče ministrvstva dati bližje, tistim ki jih vodijo
mrbungle
11. 10. 2026 13.15
Meni ni jasno, kako nas nekdo, ki v priimku uporablja mehki č in ki ima tujko za ženo, želi učiti domoljubja in pripadnosti...
mario7
11. 10. 2026 12.45
Ministerstvo za notranje zadeve bi morali preselit v Dobruško Vas.
Muki.
11. 10. 2026 12.20
Sam si želim ,da je vse v Ljubljani,da lažje protestiramo.
Bassettt
11. 10. 2026 11.55
Potem pa naj uredijo še infrastrukturo, od cestišč do avtobusnih povezav in seveda vlakov ter možnih podzemnih v večjih krajih. V obeh primerih (pri centralizaciji in decentralizaciji) je čas, preživet na poti v službo in/ali domov ter mi kot stranke, katastrofalen! bi denar raje dali v prometne povezave, ki je podvojen za enako pot domov, v službo ali na opravek!!
Ne hodimnavolitve
11. 10. 2026 11.22
Če je merilo za selitev ministrstev po Sloveniji to, da bo ime minister čim bližje v službo, nam pa res ni pomoči.
JackRussell
11. 10. 2026 11.09
Resnično se sprašujem kako so svetovalci in zaposleni na finančnem ministrstvu končali šole če ne zanjo izračunati stroškov za objekte, potne stroške in gorivo za službena vozila.
tina se je kur bala
11. 10. 2026 10.40
Bravo vlada. Najemnine so v lj najvisje. Levnuhe pac skrbi, ker ne bodo njihovi vec sluzili z najemninami.
mario7
11. 10. 2026 12.47
Z kom se je?
mrbungle
11. 10. 2026 13.12
Bomo pa s potnimi stroški...
Kaj_je_res
11. 10. 2026 10.38
Decentralizacija je nujna! Samo 2 mio nas je, pa mora biti vse v Ljubljani in se pol Slovenije zjutraj seli v LJ in popoldne ven. Popolnoma sprejemljivo je, ce so ministrstva po drugih večjih krajih. S tem bi razbremenili AC križ in ceste. Pa vozacem približali službe. Razen ce kdo misli, da je večina zaposlenih na ministrstvih tufi prebivalcev Ljubljane?
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083