Decentralizacija ali tekmovanje, kdo bo imel sedež ministrstva bližje domu?

Prvo ministrstvo je svoj sedež iz Ljubljane že preselilo v Maribor, naslednje naj bi bilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ki ga minister dr. Borut Rončević želi v celoti preseliti v Novo mesto. Med možnimi novimi lokacijami za posamezne dele ministrstev se omenjajo še Celje, Ptuj, Murska Sobota in Kranj.

Ministrstvo za okolje in prostor razmišlja o selitvi v Celje, kjer od leta 2021 že deluje Direkcija za vode, a dokončno se še niso odločili, so nam pojasnili. Ministrstvo za kmetijstvo proučuje možnost o preselitvi enega od organov v sestavi v vzhodni del države. "Želimo okrepiti neposreden stik z deležniki na terenu ter poudariti pomen kmetov in kmetijstva za prehransko varnost Slovenije." Na Ministrstvu za kulturo pa preučujejo možnost selitve JSKD iz najemnih prostorov v središču Ljubljane v Kranj.

"Želeli bi razporediti ministrstva ali dele ministrstev po vseh regijah," pojasnjuje prvi človek decentralizacije, minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz. Po njegovih besedah želi država zmanjšati razdrobljenost ministrstev in jih združevati. Del državnih objektov naj bi prodali, del ministrstev pa preselili v druge objekte, na druge lokacije, zunaj Ljubljane. "Je vlada odločila, da najem v prihodnje ni več prava pot. In v predlogu za rebalans proračuna za leti 2027 in 2028 bosta nekako prodaja in nakup izravnana."

Prvi primer selitve je ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. V Maribor se je preselilo 71 od skupno 262 zaposlenih. Dr. Monika Kirbiš Rojs, ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, pojasnjuje, da ministrstvo ostaja prisotno tudi v Ljubljani in Štanjelu. "Nismo preselili samo table. Tudi sama sem se preselila." Ministrstvo je zdaj bližje Slovenski Bistrici, to je domačemu kraju ministrice. "V bistvu imamo ministrstvo v malem. To pomeni, da ni samo en sektor ali en oddelek, ampak je iz vseh oddelkov, iz vseh služb in vseh direktoratov."

Del zaposlenih je zdaj precej bližje delovnemu mestu, med njimi Marinka Plavčak, vodja finančne službe. "Ta pot v Ljubljano je trajala približno dve uri v zdajšnjih razmerah na cesti, zdaj pa nekje polovico manj. Ključno, kar lahko poudarim, je več časa za zasebno življenje."

Koliko pa je stala selitev? "To so državni prostori, tako da s tem nimamo nikakršnih dodatnih stroškov. Kar se tiče ostalih zadev, se pravi opreme in tega, kar potrebujemo za delo, pa smo seveda racionalni." Za najem prostorov v Štanjelu in Ljubljani plačujejo mesečno 794 evrov.

A vprašanje je, ali je ravno Maribor tisti kraj, kjer bi decentralizacija naredila največjo razliko. Po mnenju sociologa Domna Žalca s Fakultete za družbene vede je Maribor že danes gospodarsko, politično in regionalno utrjeno središče. "In tukaj bi jaz videl mogoče veliko bolj smiselno zadevo, da bi preselili ministrstvo za kohezijo v sam Slovenj Gradec ali Trbovlje, mogoče tudi Črnomelj ali Metliko."

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević želi v Novo mesto preseliti vseh 396 zaposlenih. "To se bo zgodilo še pred zaključkom tega mandata." Rončević je Novomeščan in je v zadnjih letih sodeloval pri pomembnih državnih projektih v Novem mestu. Denimo Raziskovalni zavod Rudolfovo so tik pred koncem prejšnje Janševe vlade ustanovili s petimi milijoni evrov državnega denarja. Za prvega direktorja je vlada imenovala Rončevića. Mesto je medtem dobilo še javno univerzo. Zdaj želi tja preseliti še ministrstvo.

Rončevića smo vprašali, ali ima pri selitvi ministrstva tudi osebni interes. "Bil sem eden od, pri tako velikih projektih ne more biti en človek, sem bil pa seveda v najožjem krogu." In zakaj ravno Novo mesto? "Predsednik vlade je povabil župane slovenskih občin, naj predlagajo, katera ministrstva bi nekako sodila v njihove občine."

Novomeški župan Gregor Macedoni pravi, da so vladi predlagali več ministrstev. "Mi smo že na začetku tega mandata predlagali, da vidimo Novo mesto kot sedež ministrstva za gospodarstvo, ministrstva za izobraževanje ali ministrstva za regionalni razvoj."

Rončević je ministru Matozu predlagal več možnih lokacij v Novem mestu. Država se namreč zanima za nakup obstoječih stavb. Kaj konkretno je Rončević predlagal, ni želel povedati. Zato smo pri domačinih, poznavalcih in nepremičninarjih preverili, kam naj bi se ministrstvo preselilo in katere lokacije si država že ogleduje.

Vlada je pred začetkom iskanja novih lokacij pregledala stanje državnih nepremičnin in po oceni Matoza je stanje porazno. Številna ministrstva delujejo na več naslovih, pogosto v starejših stavbah, katerih vzdrževanje je drago. "Imamo recimo šest ministrstev, ki so na štirih ali več lokacijah. Eno je celo na sedmih lokacijah. Zaradi tega, ker so ministrstva razporejena po več lokacijah, kjer so prostori ali zgradbe starejše, tudi prostorsko in energetsko nevarčne, tudi čiščenje in vzdrževanje stane več. 1,1 milijona letno je samo čiščenje stavb, varovanje je prek 2 milijona. Da ne govorim o najemninah. Kljub temu da ima država veliko nepremičnin tudi v svoji lasti, gre približno 15 milijonov letno samo za plačevanje najemnin," pojasnjuje Matoz.

Glavno vprašanje ni, kam seliti ministrstva, temveč zakaj država deluje v toliko najetih prostorih, opozarja arhitekt dr. Miloš Kosec s Fakultete za arhitekturo. "V Ljubljani smo priča izjemno negospodarnemu ravnanju z nepremičninami v lasti države in še posebej tistih, ki niso v lasti države. Številne, celo sedeži ministrstev in drugih javnih servisov, so v najetih prostorih zasebnikov. Zakaj se država že 35 let obnaša kot skvoter ali kot izjemno neprivilegiran najemnik?"

Katero ministrstvo plačuje največ in na koliko različnih naslovih delujejo? Finančno ministrstvo porabi 4,6 milijona letno, sledita kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki plačujeta prek dva milijona. Okoljsko ministrstvo z organi v sestavi uporablja 48 najetih nepremičnin.

Vlada selitve predstavlja kot pot do nižjih stroškov, večje učinkovitosti in večje prisotnosti države v regijah. Strokovnjaka Kosec in Žalac pa opozarjata, da selitev sedežev ministrstev ni nujno decentralizacija države. Po mnenju Kosca decentralizacija pomeni predvsem drugačen odnos med državo, regijami in občinami. "Decentralizacijo potrebujemo, ampak to, da preseliš sedež enega ministrstva, absolutno ne povzroči drugačnega funkcioniranja državne oblasti." Žalac poudarja, da potrebujemo še srednjo raven. "Regije oziroma v Sloveniji jih imenujemo pokrajine, da bi premestili moč odločanja, finančno razporedili javna sredstva in same naloge."

Ob tem Žalac opozarja, da je Slovenija med bolj centraliziranimi državami. "Na samem Danskem imajo največji odstotek, koliko samoupravne skupnosti regionalne ravni porabijo javnih sredstev, to je 60 odstotkov. Slovenija se giblje tam med 17 in 18 odstotki povprečja, evropsko povprečje je 36 odstotkov." Spomni tudi na dansko izkušnjo preseljevanja državne uprave, kjer so leta 2015 začeli seliti 8 tisoč zaposlenih. "Njim je drastično upadla produktivnost in da so oni sploh dvignili produktivnost na to raven, ki je bila, je trajalo cirka tri do štiri leta."