'Delavca se privadi v način življenja, ki je izkoriščevalski'

"Delalo se je po 10 ur, včasih tudi več. Na plačilni listi je bilo vse, da je vse urejeno, plača, dopust, regres, praznik ... ampak jaz nič nisem imel, vse, kar je bilo, so bile ure." In to le ure, ko so lahko delali. Če denimo niso mogli delati zaradi vremenskih razmer, so jim te ure odbili ... Največja kalvarija pa se začne, ko zboliš ali če se poškoduješ na delovnem mestu. "Imela sva dogovor, da delodajalec plača stanovanje, jaz pa delam. Ko sem bil na bolniški, pa je rekel, da mi ne more plačati stanovanja: nisi delal, dolžan si to plačati. Kako sem jaz dolžan to plačati? Saj si nisem namerno zlomil noge. Pa je rekel: ne, ti si, nisi delal, ne morem ti plačati, nisi delal, ti plačaj ... tako da mi je odbil teh 1300 evrov."

Takšne zgodbe v naši pisarni - pripoveduje Goran Lukić iz Delavske svetovalnice - poslušamo vsak dan. Lukić razlaga, kako se delavce "privadi v način življenja, ki je izkoriščevalski". To postane njihov svet, edina "normalnost", ki jo poznajo. 

Pereč problem v Sloveniji je tudi prekarnost. Ta pogosto vodi v stiske, negotovost, strah, ljudje morajo v prekarnih oblikah dela trpeti leta in leta, tudi desetletja ...

Tudi o tem nocoj v rubriki 24ur Fokus. Novinar Miha Drozg je govoril s kar nekaj prekarnimi delavci ... V Fokusu boste videli tri ženske, s tremi povsem različnimi zgodbami, ki jim je skupna - prekarnost. Kakšna je realnost njihovega dela, kakšna plačila, življenja, kakšen je sistem ... "V bistvu je težava prekarnosti z dveh strani, s strani posameznika in s strani družbe. Se pravi, ima zelo škodne učinke za pravzaprav delo in življenje posameznika, pa ne samo za njega, ampak tudi za  člane ožje družine. Na družbeni ravni pa prekarnost ruši pravzaprav temelje socialne države, ruši pravzaprav tudi demokratična načela," pripoveduje Črt Poglajen z Inštituta za študije prekariata.  

"Premalo je inšpektorjev, premalo tožilcev, premalo sodnikov. Število podjetij pa narašča, število kršitev narašča. Komu se smeje? Torej veriga, ki bi morala biti trdna, v bistvu razpada glede nadzora. In to delodajalci vedo, ti ta slabi, so zavohali kri," pripoveduje Lukić. "Ko daš pa tem številkam obraz - čistilka, ki pride skozi naša vrata, pa reče, da je mobingirana, da ji govorijo, da je čefurka, da ji govorijo, da je tujka, da ji govorijo, da mora delati in biti tiho - potem pa vidimo, kaj pomeni ta BDP. In mislim, da si moramo vsi skupaj tukaj priznati eno grdo resnico: mi vsi smo del tega sistema," pravi Lukić.

Kako bi stvari morali urediti, spremeniti na boljše, kdo ceni delavce in njihovo delo in kdo ne, kaj pomeni življenje v prekarnosti, kaj je dostojno plačilo, kaj normalni pogoji dela ... Kdo vse je zatajil, da je stanje takšno, kot je? Kaj vse se skriva za podatki o rasti v Sloveniji? Prispevek si lahko pogledate na Voyo.si.