Delavsko solastništvo: razvojna priložnost za slovensko gospodarstvo?

M Sora, Etiketa in Dewesoft. Trojica na prvi pogled povsem različnih podjetij, ki pa ima skupni imenovalec. Solastniki vseh so tudi delavci, zaposleni. V M Sori se je vse začelo že kmalu po drugi svetovni vojni, ko so ustanovili zadrugo, jo združili z lesarsko dejavnostjo in razširili delovanje: odkup lesa, mleka, živine, trgovinska dejavnost. Po osamosvojitvi, pripoveduje dolgoletni predsednik zadruge Anton Kokelj, so začeli med zadružnike sprejemati tudi zaposlene, ne le kmetov. "Mislim, da smo bili edini v Sloveniji. Takrat so bili določeni temelji postavljeni za naprej, da so vse enote ostale skupaj pod zadrugo. Ostali smo skupaj in se skupaj začeli razvijati." Pred dvema desetletjema so se preoblikovali v delniško družbo z notranjim lastništvom, pojasnjuje direktor Aleš Ugovšek. "Od leta 2006 je največja lastnica še vedno Kmetijsko-gozdarska zadruga M Sora. Preostalih 80 odstotkov lastništva pa je v rokah zaposlenih, nekdanjih zaposlenih, naših kmetov. Eden najpomembnejših pogojev, da lahko vstopiš v lastništvo M Sore, je prav to, da postaneš zadružnik." Danes imajo skoraj 300 zaposlenih v petih državah, od tega v Sloveniji več kot 200. 141 zadružnikov je tudi lastnikov podjetja.

Le streljaj od M Sore je Etiketa. Plod njihovega znanja so napisi na dresih številnih velikih nogometnih zvezdnikov, klubov, reprezentanc. Sodelujejo z avtomobilsko, prehrambeno, farmacevtsko industrijo. V podjetju, pripoveduje generalni direktor Primož Kokalj, se že od nekdaj čuti močna pripadnost zaposlenih. "Firmo so naredili praktično iz nič, brez znanja, s trdim delom, odrekanjem in z zavedanjem, da si s svojim delom stvari povrnejo nazaj." Po privatizaciji je bila zaradi vloženih certifikatov približno polovica podjetja v lasti zaposlenih, druga polovica v rokah državnih in paradržavnih skladov. Na začetku tisočletja, ko jim je grozil sovražni tuji prevzem, pa so zaposleni znova strnili vrste ter odkupili še ostale deleže. "Takrat so dali svoj denar, od svojih plač, odplačali te deleže," pripoveduje Kokalj. "In od takrat smo firma v lasti zaposlenih."

Trboveljski Dewesoft že dobri dve desetletji in pol spreminja svet merilne tehnologije. Nasa, avtomobilski in tehnološki velikani. Ker so rasli hitro in so bila naročila iz leta v leto večja, je vodstvo podjetja z Juretom Knezom na čelu že pred več kot desetletjem razmišljalo, kako zmanjšati razlike med pogledi in pričakovanji lastnikov ter zaposlenih, pojasnjuje Sonja Šmuc, namestnica predsednika za strateške projekte v podjetju. "Eden od delov v mozaiku različnih idej je bil tudi ta, da če bi pa vsi razmišljali kot lastnik, potem lahko mnogo bolj strnemo svoje moči, svoje napore in jih pokažemo, ko je potrebno. Da bi to verjetno imelo motivacijski učinek na vse nas. In dejstvo je, da ga ima." Zaposlenim so torej tedaj omogočili, da variabilni del plače dvakrat na leto vložijo v lastništvo podjetja. Danes je od 219 zaposlenih v Sloveniji že več kot polovica tudi solastnikov Dewesofta.

Da bi bilo podjetij, kjer so zaposleni tudi lastniki, več, od začetka leta velja zakon o lastniški zadrugi delavcev. Shema, podprta tudi z davčnimi olajšavami, je primerna predvsem za majhna in srednje velika, zlasti družinska podjetja, kjer bi se lastniki umaknili, pa nimajo naslednikov. In takšnih je v Sloveniji veliko, pojasnjuje Tej Gonza z Inštituta za ekonomsko demokracijo. "Med 34 in 50 odstotkov lastnikov se umika v naslednjih desetih letih. To je več tisoč podjetij, ki zagotavljajo več sto tisoč delovnih mest. In med njimi je samo 25 odstotkov takšnih, ki vedo, kaj narediti z lastništvom. Velika večina lastnikov ne ve, kako se umakniti. In to je zelo pomembno razvojno vprašanje, ki ga moramo nasloviti."

Kaj torej prinaša Zakon o lastniški zadrugi delavcev? Kako deluje? Gre za pot do stabilnejšega gospodarstva? Ali vračanje v sistem samoupravljanja, ki se ni najbolje obnesel? O tem nocoj v rubriki 24UR Fokus.