Dr. Alenka Zupančič: 'Grešni kozli se menjavajo'

Dr. Alenka Zupančič – filozofinja, znanstvenica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, poleg Slavoja Žižka in Mladena Dolarja članica tako imenovane slovenske lacanovske trojice – nam s pronicljivo, lucidno analizo pomaga razumeti trende časa, svet, v katerem živimo. "Ta porast nekih apokaliptičnih pričakovanj je tudi zgodovinsko gledano pogosto vezan na obdobja nekih večjih premikov, zlasti družbenih, pa še kakšnih ... in s tem povezano, pač naš svet, kot ga poznamo, se končuje ..."

Stvari se krhajo, baza se sesuva, težave v družbah so zelo globoke, dogaja se prestrukturiranje, pravi. "Veliko teh vrenj, ki se dogajajo zdaj v svetu, priča natanko o tem, da se baza sesuva, da se prestrukturira, da se svet resno spreminja. In to seveda zaradi vseh teh neoliberalnih politik pa tudi, ne smemo pozabiti, zaradi vseh novih stvari, ki pridejo zraven. Informacijska tehnologija – to so vse stvari, ki nam mimogrede, skoraj neopazno zelo spreminjajo življenje. Tudi sam kapitalizem zelo spreminjajo, spreminjajo vse. / ... / družba pa nekako resno razpada v tem procesu in mislim, da je osnovno sporočilo vseh teh protestov natanko to: družba razpada."

O Trumpu: "Prepričana sem, da Trump ni vzrok ničesar, ampak je simptom, je simbol nekih tektonskih premikov v družbi. In sama ideja, da če se znebimo Trumpa, bo vse v redu, je napačna ..."

O populizmu: "... populizem je zame to, da poskušaš neko relativno neartikulirano nezadovoljstvo ljudi usmeriti proti nekemu zelo instantnemu grešnemu kozlu. In tukaj, tudi če pogledate čisto faktično, kaj se dogaja zdaj v zadnjih letih, so se ti kozli že zelo zamenjali. Enkrat ali so ženske ali so begunci ali ... Italija je lep primer tega. Ko je prišlo do nekega obrata. Najprej je bil jug, so bili krivci za vse. Jug jih vleče dol, treba se je odcepiti. Potem pa je prišel drug grešni kozel v obliki beguncev, ob tem, da ne podcenjujem dejanske količine tega problema, ki ga ima specifično Italija, ker je ostala Evropa dolgo časa gledala stran./ ... / Tako da tudi ti grešni kozli, ki se kažejo kot neki večni grešni kozli, se zelo hitro menjajo, glede na trenutne politike ..."

Pogosto mislimo, da če ne bomo naredili nič, bo vse ostalo tako, kot je. Ne, ne bo. Družba se že drastično spreminja in se bo, tudi zaradi podnebnih sprememb, še hitreje in bolj drastično se bo spreminjala naprej. A v kakšni smeri? Že ta hip obstajajo deli sveta, ki so videti kot naša prihodnost. Tako dr. Alenka Zupančič razmišlja o podnebnih spremembah. "Če kaj podnebne spremembe pomenijo na dolgi rok, je to, da bodo najbolj nastradali najbolj ranljivi sloji prebivalstva. Mogoče še kdo kje zraven, ampak v osnovi je to še kako tudi družbeno-socialen problem, ponavadi najrevnejši ali pa tisti, ki že zdaj živijo v nekih  obrobjih sveta, ki so prizadeti podnebno, pa čeprav so sami najmanj prispevali k temu, kar se na ravni podnebnih sprememb dogaja."

In kako vidi Slovenijo? Ujeto v svoji majhnosti, brez prave vizije. "Imamo občutek, kot da sploh ne moremo o ničemer zares razmisliti, predvsem pa, da tudi nimamo velikih pričakovanj od tega, kar bomo naredili. Ker če ni nekih malo dolgoročnih projektov, projektov, ki zahtevajo konec koncev nek angažma, ki seže čez, ja, čez nek trenuten problem ali pa tudi neko trenutno krizo ali pa trenutne volitve, pa ki pomeni nekaj na dolgi rok; če tega ni, potem je vse samo neko brbotanje, ki pa se samo še slabša v brbotanje v vedno bolj gnili juhi. In tukaj je Slovenija."

Še kako pomembna je v današnji družbi zanjo solidarnost. "Solidarnost, to moram poudariti, za mene ni enostavno nek osebni, subjektivni občutek. Včasih preveč omejujemo na to, da obstajajo dobri ljudje, ki so pripravljeni pomagati in so solidarni, potem pa obstajajo zlobni, ki so samo egoistični in skrbijo samo zase. Mislim, da je to popolnoma preenostavna slika. Politika mora poskrbeti za to, da družba po svoji infrastrukturi deluje solidarno. Da ni odvisna ravno od tega, ali sva zdaj midva dobra človeka ali ne ..."

Na vprašanje novinarja Mihe Drozga "Kje v družbi vidite kaj pozitivnega, nekaj, kar vam daje upanje?" je odgovorila: "Vidim ga še vedno v veliki meri v umetnosti, v ljubezni konec koncev, v filozofiji, teoriji, tudi v nekih političnih iznajdbah, ki se vsake toliko časa pojavijo. Tako da absolutno ne mislim, da vlada samo neka vsesplošna depresija. Je pa res, da včasih sploh nimamo niti te energije niti časa, da bi ta lepši del izkusili." Alenka Zupančič med drugim poudarja pomen branja in zadovoljstva, ki ti ga lahko da dobra knjiga.

"Tisto, kar ti daje, ne vem, če je navdih prava beseda, ampak vsekakor občutek, da si še živ, da se imaš dobro ravno zato, ker nisi v tem smislu zdaj, patetično rečeno, sam na svetu. Ampak da obstajajo še ljudje, ki jih je zanimivo brati, ki jih je zanimivo poslušati, zanimivo slediti, se povezovati, tu mislim tudi v svetovnem merilu / ... / in se ne pustiti takoj odpraviti, da to je pa itak nesmiselno in nič ne šteje pa ničemur ne služi. Ja, seveda, dandanes so stvari, ki ničemur ne služijo, zelo dragocene."

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.