V Polhovem Gradcu nas pričaka Malči Božnar – že skoraj 40 let se ukvarja s čebelami in čebeljimi pridelki. Preden so čebele začele v satje nositi nektar kostanja, so iz satja izpraznili in iztočili cvetlični med. "Čebele ventilirajo na satih, mahajo s krili. S tem gre vlaga ven, potem med dajejo iz ene celice v drugo. S tem se med gosti. Ko vedo, da je dovolj gost, ga pokrijejo s čebeljim voskom, ki ga izločajo izpod kril", nam pojasni. Na ta način čebela ve, da je med zrel.
Kako pa čebele vedo, kje je dobra paša in kako se vrniti v panj? Biolog doktor Janko Božič je celo svojo znanstveno kariero posvetil ravno tem vprašanjem. V gozdičku poleg Biotehniške fakultete, na kateri predava, je postavil opazovalni panj – tukaj se posveča komunikaciji znotraj čebelje družine – tako imenovanemu čebeljem plesu. "S pomočjo njega čebele svojim sovrstnicam nakažejo vire hrane ali morda vir bivališča na način, da plešejo po površini sata v temi in s kotom glede na vertikalo pokažejo smer glede na sonce tega vira, z dolžino potresavanja zadka pa, kako daleč je. In potem se vračajo nazaj v obliki osmice", razlaga. Na ta način čebele vedo, v kateri smeri je paša in koliko je oddaljena od panja.
'Matica ni kraljica na gradu'
Kako fascinantno deluje svet čebel, pove tudi dejstvo, da se matica razvije iz istega genetskega materiala, iz enake ličinke. S to izjemo, da jo od začetka hranijo drugače – namesto z mešanico medu in cvetnega praha izključno z matičnim mlečkom. Čebele zanjo skrbijo, a le, če opravlja svojo funkcijo. "Matica ni kot kraljica na gradu, da bi sama odločala o vsem, ampak je v funkciji čebelje družine. Jo oskrbujejo, ampak dobro ocenjujejo, ali izvaja svojo nalogo zaleganja jajčec tako, kot mora. Če z njo niso zadovoljne, jo zelo hitro prisilijo, da izleže mlade matičnike, iz katerih se izleže mlada matica. In ko se izleže, čebele nehajo oskrbovati staro matico", pojasnjuje Peter Kozmus, čebelar, raziskovalec, doktor biologije.
Matica leti samo enkrat, v začetku svojega življenja. Pari se z več troti, spermo naloži v semenski mošnjiček. Izlega do 2000 jajčec vsak dan. Če je jajčece oplojeno, bo iz njega nastala čebela delavka, če ni oplojeno, pa trot.
Od opraševalcev odvisna vsaka tretja žlica hrane
Medonosna čebela je samo ena od čebel, ki živi pri nas. Imamo tudi več kot 500 vrst divjih čebel – čebel samotark, pojasnjuje Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Čebelarstvo je izjemno pomembna panoga, priznava, a polovico opraševanj opravijo ravno divji opraševalci. "Vsak opraševalec ima svoje prednosti. Črmlji denimo lahko letajo ob slabem vremenu, dežju, mrazu, vetru. Čebele samotarke so zelo učinkovite. Ena čebela samotarka lahko opravi delo 100 medonosnih čebel", pojasnjuje Bevk.
Ravno prevelika gostota medonosnih čebel pa je lahko prej težava kot velikodušni prispevek naravi. Prehranjujejo se z isto hrano kot divje čebele in z njimi tekmujejo za naravne vire. Medonosnih čebel pa je v Sloveniji vse več – za več kot 200.000 čebeljih družin skrbi dobrih 11.000 čebelarjev. Čebelnjaki stojijo v urbanih središčih, na strehah državnih institucij. Več kot jih je, lažje se med njimi prenašajo bolezni.
Medtem pa divji opraševalci izginjajo. To je posledica podnebnih sprememb, intenzivnega kmetijstva – primanjkuje jim mest za gnezdenje, saj je pisanih in cvetočih travnikov vse manj. Grozijo jim bolezni, škodujejo jim pesticidi, če se jih ne uporablja pravilno.
Več o fascinantnem življenju čebel in njihovi izjemni inteligenci pa zvečer v oddaji 24UR, v rubriki 24UR Fokus na POP TV. Med drugim tudi o apiterapiji, čebeljem strupu. Za kaj je dober in kako ga apiterapevti uporabljajo.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.