"Dve podobno močni skupini tekmujeta v vlečenju vrvi. Vsaka vleče na svojo stran, v resnici pa vrv ostaja približno na istem mestu." Tako aktualne politične pozicije vidi politolog dr. Marinko Banjac s Fakultete za družbene vede. "Na eni strani imamo torej koalicijo, ki seveda poskuša pokazati določene rezultate. Na drugi strani imamo pa opozicijo, ki želi onemogočat te reforme."
Največja vladna stranka Gibanje Svoboda za zdaj - kljub nizki, le 20-odstotni podpori vladi, aferi Karigador, številnim ministrskim rošadam, Golobovim procesom pred protikorupcijsko komisijo in referendumskemu udarcu - ohranja ključno pozicijo najmočnejše stranke leve sredine. Čeprav se je njena podpora v treh letih, po rekordni zmagi, prepolovila. "Gre za stranko, ki nima jasne identitete," je prepričan Banjac. "Ni si je uspela zgraditi, ker je bila nenazadnje vržena v vladanje. Očitno pa pri ljudeh vzbuja dovolj nekih pozitivnih emocij, da ni izgubila celotne podpore javnosti in da jo del ljudi, ki so zanjo volili, še vedno podpira. Kar pa seveda ne pomeni, da ni ljudi, ki bi odšli s te ladje, zato je tudi takšno število neopredeljenih volivcev trenutno."
"Pred in po referendumu je največji del ljudi ostal pri SDS Janeza Janše, levi pol se je pa zgrnil okrog Roberta Goloba in Gibanja Svoboda." Tako pa zadnje številke javnomnenjske raziskave osvetljuje direktorica Mediane, Janja Božič Marolt.
"Zgodil se je fenomen predvolilnega obdobja, ne glede na to, da je bil referendum," pojasnjuje Božič Marolt. "In ljudje težijo k zmagovalcu. Psihološko je dokazano, da želijo podpreti tistega, ki mu kaže bolje. Ne glede na to, da se morda z njim ne strinjajo." Kaj pa podpora vladi?
Na drugem polu - po mitingih proti krivosodju in še zlasti referendumski mobilizaciji strankarske baze - hegemon ostaja SDS z Janezom Janšo, ki stranko neprekinjeno vodi že 32 let. "Mislim, da je domet SDS na volitvah nekje do 35 sedežev v parlamentu. Več ne, a tudi ne bistveno manj," je prepričan nekdanji predsednik Državljanske liste Gregor Virant. "Mislim, da SDS dela marsikaj zelo prav, imajo zelo dober program, zato ponavadi tudi dobijo relativno večino na volitvah. Ampak očitno pa delajo nekaj tudi zelo narobe, da so tako zelo nezaželen koalicijski partner pri toliko strankah."
"Zagotovo ima stranka najvišjo podporo in zato ga člani upravičeno izvolijo. Ali je to dobro tudi za Slovenijo, je pa drugo vprašanje," že deseti Janšev mandat na čelu stranke komentira nekdanja predsednica NSi in nekdanja evropska poslanka Ljudmila Novak. Politiko Janeza Janše je večkrat, tudi javno kritizirala, nazadnje ob trojnem referendumskem porazu desnice leta 2022. In danes? Vrtimo se v istem krogu, pravi. "Lahko stranka zmaga, celo sestavi koalicijo, pa se zgodijo protesti. In to je potem škoda, da se vse, tudi tisto, kar je pozitivno, sprevrže v boj proti Janši. Kar je slabo, ne samo za desnico, ampak tudi za Slovenijo."
S kom bi torej Janez Janša ob morebitni zmagi lahko sestavil vlado? Bosta Matej Tonin in Anže Logar vztrajala pri svojih načelih? Kaj prinašajo premiki na levi sredini? Je dovolj prostora za nov obraz? Bo to Vladimir Prebilič? Tudi o tem v rubriki 24UR Fokus.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.