Tri mlade znanstvenice in dva znanstvenika so za nocojšnji Fokus delili svoje poglede na družbo in državo pred parlamentarnimi volitvami. Prav vsi se volitev redno udeležujejo, tudi letošnjih se bodo, jih pa skrbi, da tudi tokrat njihov glas, predvsem v smislu glasu strokovnjakov za vede o življenju, ne bo dosegel odločevalcev, katerih pogled sega le do naslednjih javnomnenjskih meritev.
Mikrobiolog Miha Glavina se ukvarja s preučevanjem gliv, ki jih najdemo v ekstremnih in nestabilnih okoljih. Zanimajo ga mehanizmi, ki jim omogočajo preživeti ta stres, znanje, ki ga pri tem pridobiva, pa bi lahko uporabili tudi v praksi.
Kot enega ključnih problemov naše družbe vidi zapostavljanje okolja in s tem tudi mehanizmov za naše preživetje, zlasti v vse bolj nestabilnih časih.
In pri tem so ključne vede o življenju in okolju, študiji, ki pri nas potekajo na biotehniški in drugih fakultetah. Tako kot je znanstveno delo dolgoročno, tudi politike ne bi smele biti zastavljene samo do naslednjih volitev.
Mlada raziskovalka Katja Knez prav tako ugotavlja, da zlasti ko gre za okolje, še vedno prevladujejo drugi interesi. Na svojem doktorskem študiju se ukvarja ravno s tem – kako ljudi motivirati za zaščito narave.
Če smo kot družba vsaj delno že doumeli, da so podnebne spremembe velika težava, pa pri upadu biodiverzitete še nismo tako daleč. Vendar je to ogromna težava, ki je že pred našimi vrati. V Sloveniji pa se zdi, da jo razumemo in ukrepamo le, ko gre za čebele.
Agrarna ekonomistka Živa Alif, ki je ravno ta teden prejela nagrado za ženske v znanosti, ki jo podeljujeta UNESCO in L'Oréal, se ukvarja z varstvom narave v kmetijstvu. Cilj njene raziskovalne skupine je postati most med kmeti in naravovarstveniki, da se preprečijo nadaljnji konflikti med njimi.
Vsi moramo imeti zdravo hrano, hkrati pa so tudi kmetje dostikrat v velikih socialnih in drugih ekonomskih stiskah in je treba izboljšati njihov položaj, pravi. Hkrati pa moramo najti neke rešitve za zaščito narave in biotske raznovrstnosti.
V zadnjem času kmetje znova protestirajo, velikokrat se zdi, da v tej enačbi obstajajo le politika in kmetje, včasih kot nasprotniki, včasih kot zavezniki. V resnici pa ni tako črno-belo. Na kocki pa je naša samooskrba, kakovost naše hrane in življenjskega okolja.
Ne le naraščajoči življenjski stroški, mikrobiologa Filipa Kračmana močno skrbi tudi praznjenje slovenskega podeželja zaradi pomanjkanja infrastrukture, javnega prometa in posledično pritisk na mesta ter stanovanjska problematika.
Veliki izzivi pa nas čakajo tudi na njegovem znanstvenem področju. Preučuje namreč evolucijo socialnih odnosov med patogenimi in probiotičnimi bakterijami. Po domače odpornost bakterij na antibiotike in delovanje probiotikov. Uporaba antibiotikov v medicini je nujna in prav zato jo je treba zmanjšati drugje, zlasti v živilih, pravi.
Tako pri svojem delu kot na splošno se mu zdi, da odločevalci premalo poslušajo znanstveno stroko. Zaradi družbenih omrežij se namreč zdi, da je že kar vsak strokovnjak za vse.
Zala Uhan se na doktorskem študiju ukvarja z lastništvom gozdov in gozdarsko politiko. Glede na to, da je 60 odstotkov Slovenije poraščene z gozdom, je to izjemno pomembno, a hkrati težavno, tudi za politiko, saj imamo skoraj pol milijona lastnikov gozdov.
Tudi na tem področju politika po njeno ne upošteva dovolj znanosti in strokovne javnosti. In v zadnjem času se ji zdi, da odločevalci bolj prisluhnejo naravovarstvenim nevladnim organizacijam.
Slovenija bo kmalu morala izpolniti evropske zaveze na tem področju upravljanja z gozdovi, na katere mnogi lastniki niso pripravljeni ali pa pri tem sploh ne želijo sodelovati. Zato bodo znanja, kakršna imajo strokovnjaki, kot je Zala Uhan, pri tem ključna.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.