GenZ – prihodnost Cerkve?

Študentske maše v frančiškanski cerkvi v Ljubljani so vsako sredo zvečer polne mladih do zadnjega kotička. To pa še ni dokaz, da se mladi množično vračajo k veri. Vendar pa tudi duhovniki v manjših župnijah opažajo več mladih pri bogoslužju.

''Ne bi rekel, da je neko množično spreobračanje danes, bi pa rekel, da je veliko več posameznikov, ki v neki notranji iskrenosti in iskanju smisla, pripadnosti iščejo odgovor tudi v Cerkvi,'' pravi župnik Jure Ferlež iz Doba. ''Jaz mislim, da ni kul biti duhoven. Ampak je kul najti eno pristnost.''

Opaža tudi, da je več takšnih, ki iskreno pridejo po zakramente. ''Ker vidiš, da to ni zato, da bi se na primer cerkveno poročil, da bi ob neki opravil, ampak zato, ker res išče.''

Britanska študija, po kateri naj bi prišlo do velikega zasuka med mladimi v smeri višje religioznosti, je ena sama in ima precej metodoloških pomanjkljivosti, problematična je z vidika vzorčenja, financiranja, zato moramo biti do nje zadržani, pojasnjuje profesor sociologije dr. Miran Lavrič.

''Po drugi strani pa je velik interes za to temo in za idejo, da med mladimi krščanstvo dobiva nek nov zalet. In mislim, da tukaj v ozadju je nekaj realnega, da že to kaže na neke realne kulturne premike,'' pravi dr. Lavrič. Upoštevati je treba tudi to, da mladi danes lažje pokažejo svojo religioznost, ker imajo občutek, da so s tem v trendu, dodaja.

Uradni podatki RKC kažejo na velik porast katehumenov. To so ljudje, ki se kot odrasli odločijo, da se bodo krstili, ker niso bili krščeni kot otroci. Jedro tega trenda so mladi.

Število katehumenov tudi po slovenskih škofijah v zadnjih letih narašča. V Koprski so imeli pred dvema letoma 16, lani 19, letos pa že 44 katehumenov. V novomeški škofiji jih je iz 14 leta 22 narastlo že na 27 v lanskem letu. V ljubljanski nadškofiji pa jih je bilo leta 2023 90, leto kasneje 140, lani pa že 180, pa to niti niso vsi zabeleženi.

Trend se je obrnil navzgor, ne gre pa za izrazit obrat. Pomembne pa so podrobnosti, poudarja dr. Lavrič. ''Pravzaprav dekleta niso se vrnila k religiji praktično nič. V nekaterih dimenzijah so celo manj religiozna. Celoten ta porast odpade na fante. Pri fantih pa resnično lahko govorimo o velikem porastu zanimanja za krščanstvo oz. religioznost.''

To, da med novimi verniki prevladujejo fantje, ki se tudi sicer vedno bolj obračajo na desno, je posledica spolne polarizacije na področju ideologije in politike. Fantje so dejansko tisti, ki imajo danes največ problemov z identiteto. So skorajda edina družbena skupina, o kateri se ne govori kot o žrtvi in hkrati se krha tradicionalna vloga moškega.

Živimo v svetu velike negotovosti, generacija Z se spopada z obilico pritiskov, z duševnimi stiskami in ogromno izzivi. Ni jim pa več toliko pomembno, kako so na primer njihove družine opredeljene politično ali ideološko.

''Oni so neobremenjeni, oni iščejo povsod. Nič ni tabu, nič ni predsodek. In se mi zdi se danes mladi nočejo več zadovoljit z nekim polovičarstvom. Nočejo hkrati biti samo božični in velikonočni kristjani. Želijo biti z vsem, kar so, kristjani,'' pripoveduje župnik Ferlež.