Hemon: 'Trumpizem' temelji na stopnjevanju konflikta

Za svoja dela je Aleksandar Hemon prejel številne nagrade ameriških literarnih kritikov, New Yorker  je o njem pisal kot o pisatelju, ki si je izmislil svoj jezik in ga primerjal z Vladimirjem Nabokovom. S tretjim romanom Projekt Lazar se je uvrstil tudi med finaliste za ameriško državno nagrado za književnost, redno objavlja kolumne - BH Dani, Radio Sarajevo, New York Times, New Yorker, Rolling Stone, Esquire, Paris Review ... Zadnji dve leti z družino živi v Princetonu, kjer na tamkajšnji univerzi uči kreativno pisanje. Je tudi koscenarist četrtega dela kultnega filma Matrica.

Covid-19 je v Združenih državah Amerike terjal že več kot 100.000 življenj, z novim koronavirusom se je tam okužilo več kot 1,7 milijona ljudi. To je najhujša kriza po veliki depresiji, prihodnost pa zato - je jasen Hemon - zelo negotova. "Ljudje, ki pišejo v časopisih, dajejo izjave - nihče ne ve, kako bo čez mesec, dva, tri, kaj šele šest, kaj bo oktobra. V družbi, ki je odvisna od iluzije stabilnosti, v družbi, katere gospodarstvo je odvisno od potrošnje in dostopnosti kreditov, je sposobnost, da se predvidi in zamisli stabilna prihodnost, ključna. A tukaj v tem smislu se zdaj to ruši. /.../ Ustvarja se masa ljudi, ki nimajo česa izgubiti. Potem pa še - zaradi razlogov, o katerih lahko govorimo vso noč - obstajata dve skupini med prebivalci. 'Trumpisti', ki mislijo, da jim je ogrožena svoboda, če sodelujejo pri tem družbenem distanciranju. Kar pomeni, da med nami in njimi se nekako morajo rešiti, ker so namreč pristopi medsebojno izključujejo. Če oni zmagajo, bomo mi nastradali. Če mi zmagamo, bodo oni mislili, da so nastradali," pravi Hemon.

Zadnja leta v svojih kolumnah in komentarjih za ugledne svetovne medije veliko piše tudi o Donaldu Trumpu. Je njegov velik kritik; oster, neposreden. Za vse, ki smo bili priče nacionalistični pogubi na Balkanu, je vzpon 'trumpizma' zastrašujoče poznan, je zapisal pred kratkim. Za nocojšnji Fokus pravi: "To, kar je meni poznano, je logika 'trumpizma', ki temelji na konfliktu in stopnjevanju konflikta. /.../ Razlogi za to so v tem, da so republikanci, ki predstavljajo belo konservativno manjšino v tej državi, spoznali, da če izgubijo te volitve, bi lahko povsem izginili s politične scene. Zaradi tega so se posvetili razgradnji sistema, zaradi katerega bi lahko ostali brez oblasti. Zdaj v tem trenutku so se povsem posvetili tej strategiji konflikta in okrepitvi konfliktov. Pripravljeni so iti do skrajnih meja, kjerkoli so že te skrajne meje. Ne mislim, da je tukaj nek skriti plan, kot je bil recimo plan Jugoslovanske ljudske armade in (Slobodana) Miloševića. Toda mislim, da so se povsem posvetili tej poti, ki se zaključuje v nasilju. Naj povem lepše: zaključuje se v reševanju konfliktov, ki se bodo zgodili zunaj političnega sistema. Tega se bojim. Zaradi tega je ta logika nasilja povsem vidna že od nekdaj. Trump je simptom te logike, ne pa izvor te logike ali izvor tega procesa. To, kar zdaj gledamo, te oborožene 'trumpiste', ki se potikajo po Ameriki, protestirajo proti družbenemu distanciranju kot načinu reševanja koronavirusa, to je povsem prepoznano, del tega je nam poznan iz bivše Jugoslavije."

A ne le v ZDA, sovražnost, nacionalizem, fašizem, populizem so v vzponu tudi drugod po svetu, tudi v Evropi. "Porast tega fašizma, logike fašizma, nacionalizma je ta, da vedno teži k močnejšemu konfliktu. Da je torej logika političnega vzpona in ohranjanja na oblasti logika konflikta, ki se neprestano stopnjuje. Ena od podkev nacionalističnega razmišljanja, ena od ključnih idej nacionalistične ideologije, je to, da se narod  mora v nekem konfliktu utelesiti. Narod nikoli ne obstaja v miru skozi zgodovino. Mogoče jih je nekaj, toda v naših vzhodnoevropskih nacionalizmih in ameriškem nacionalizmu je potreben mit rojstva v krvi. In potem ponovnega rojstva v nekem konfliktu. V 'trumpizmu', to poznam seveda, obstaja ideja, ki jo skuša Trump površno in neumno pojasniti, da je nakako bila Amerika, ki je bila velika, močna in dobra in ki je bila zlasti po godu beli večini. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je vzelo to udobnost in občutek pripadnosti, pripadanja Amerike tej večini. To, kar se je zgodilo in to je glavna stvar, je to, da so se pojavili priseljenci, 'nebeli' ljudje. In da je to kontaminant. Da to onesnažuje. In v evropskih varinatah je to onesnaževanje originalne nacije, prebivalstva, eden glavnih simptomov, kar zahteva etnično čiščenje recimo. Recimo v balkanskih vojnah. Da bi se sploh lahko oblikovala ta nacionalistična ideologija, je potreben objekt sovraštva. Potreben je nekdo, ki je onesnaževalec, nekdo, čigar prisotnost v enakem prostoru z našim narodom onesnažuje čistost naše nacije. In ta Trumpova obljuba 'Make America great again' (v prevodu 'Naredimo Ameriko spet veliko' - op.p.) je  pravzaprav implicitno, zdaj pa že eksplicitno, poziv k etničnemu čiščenju," med drugim pravi Hemon v pogovoru za Fokus.

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.