Skoraj 20 tisoč kvadratnih metrov, 80 postelj, do 400 pacientov – takšna bo prva zasebna bolnišnica v prestolnici. Gradila jo bo družba DC Naložbe v lasti največjega zasebnega izvajalca zdravstvenih storitev, Diagnostičnega centra Bled. Nakup financirata dve zavarovalnici, Zavarovalnica Triglav in Sava Re, ki sta delno v državni lasti. Bolnišnica ob krožnem križišču med Kranjčevo in Štajersko cesto bo velika 18.600 kvadratnih metrov, v njej bo do 80 bolnišničnih postelj, specialistične ambulante pa bodo sprejemale do 400 pacientov na dan. Imela bo ambulante, laboratorij, radiološki oddelek, kardiološki oddelek, male operacijske dvorane, dnevno bolnišnico, kolonoskopijski in gastroskopski oddelek. Bolnišnico, ki bo stala 17,5 milijona evrov brez DDV, bodo po načrtih gradili 16 mesecev. Kaj to pomeni za javne bolnišnice, bodo zapirale vrata zaradi odhodov kadrov v zasebništvo? Gre za siromašenje javnega zdravstva z javnim denarjem?
Medtem tri slovenske zavarovalnice – Vzajemna, Zavarovalnica Triglav in Savi Re – pospešeno kupujejo zasebne zdravstvene centre, nekoč v lasti zdravnikov, med njimi zlasti koncesionarje. Zavarovalnica Triglav in Sava Re sta skupaj večinski lastnici Diagnostičnega centra Bled. Gre za največjo zasebno zdravstveno skupino pri nas. Ta združuje poleg treh enot Diagnostičnega centra Bled še Kirurški sanatorij Rožna dolina (do takrat v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha oziroma njegovega ciprskega podjetja Ampelus Holding) in šest drugih zdravstvenih centrov. Vsi so koncesionarji, financirajo se tudi z javnimi sredstvi. Lani so iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja prejeli dobrih 20 milijonov evrov.
Na drugi strani je svoj kos zasebnikov prevzela tudi Vzajemna. Kupila je 51-odstotni delež zdravstvenega centra Aristotel. Ob tem je tudi 100-odstotna lastnica Barsosa, ki sta ga leta 1993 ustanovila Cvetka Dragoš Jančar in leta 2010 v misteriozni aferi z bulmastifi umrli Saša Baričevič. Je še 60-odstotna lastnica Dentalnega centra Varuh zdravja, poliklinike za stomatologijo in estetiko obraza.
Nam torej grozi novi val privatizacije zdravstva? Bodo pri dostopnosti prebivalstva do zdravstvenih storitev vedno večje razlike?
Prav k zasebnikom zaradi boljših pogojev dela in višje plače odhajajo številne medicinske sestre in zdravniki. A ne le pri zasebnikih, boljšo plačo medicinske sestre najdejo tudi zunaj svojega poklica – na blagajni v trgovskem centru. Je poklic medicinske sestre zaradi nizkih plač postal razvrednoten? Kolikšna je kadrovska stiska v slovenskih bolnišnicah?
Danijel Bešič Loredan medtem ob rednem delu ministra za zdravje še vedno dela kot zdravnik pri zasebniku v Kirurgiji Bitenc, enem največjih koncesionarjev, ki je v lasti Marka Bitenca. Hkrati je Bešič Loredan še nosilec dejavnosti v Medicinskem centru Šalara, prek katerega dela v Zdravstvenem zavodu Zdravje. V koalicijski pogodbi so se sicer stranke Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica zavezale, da bodo odpravile popoldansko delo zdravnic in zdravnikov pri zasebnikih in koncesionarjih in razmejile javno ter zasebno zdravstvo. Napovedali so tudi konkurenčno prepoved dela. Bo torej minister, ki hkrati dela v zasebnem zdravstvu, dejansko ukinil tako imenovane dvoživke, kot so napisali v koalicijski pogodbi? Ali bi z uresničitvijo koalicijske pogodbe minister prepovedal delo sebi?
O vsem tem nocoj 24UR Fokus v oddaji 24UR. V rubriki Dejstva pa jutri izčrpno o dodatnih zdravstvenih zavarovanjih. Nastaja z njimi vzporedni zdravstveni sistem, kjer bodo storitve dosegljive le izbranim?
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.