Na trgu dela poteka srdit boj ne le za natakarje, fizične delavce in medicinske sestre in podobne profile, pač pa tudi za dobre vodstvene kadre. Je pa velika razlika v tem, kako iskanje kadrov poteka, ko so v igri plače 10.000 evrov in več mesečno.
Kako posameznik sploh pride do vodstvenega položaja, kaj je potrebno žrtvovati, česa se na novo naučiti, pa tudi kaj vse lahko potem pričakuje? ''To je en proces, ki seveda terja svoj čas, terja svojo energijo, svojo pripravo, ampak ni pa nemogoče, tako da je vedno stvar odločitve,'' pojasnjuje Laura Smrekar, partnerica v podjetju Competo, ki se ukvarja z iskanjem in selekcijo ter razvojem kadrov in organizacij.
Vedno je najbolje najprej pri obstoječem delodajalcu preveriti, ali obstajajo takšne možnosti. ''Vodja je nekdo, ki mora obvladati različne veščine, vezano na komunikacijo, delegiranje, na ciljno vodenje, na razumevanje ljudi, na odnose.'' In to se da naučiti, kar pa je lahko zelo naporno.
Matjaž Omladič, zadnje leto direktor podjetja Komptech v Ljutomeru, ima za seboj desetletja vrhunskih menedžerskih izkušenj tako v Sloveniji kot v tujini. Marsikdo si ne predstavlja, kaj pomeni popolna odgovornost menedžerja, za kar so tudi veliko plačani, pravi.
''To pomeni tista odgovornost, da se komu kaj naredi, da gre seveda podjetju slabo. To so zadeve, s katerimi živimo, tudi spimo. To breme, ta psiha, ta sociala najeda in pušča posledice,'' iskreno pove Omladič. Če naredijo kaj narobe, morajo prevzeti odgovornost in takrat te bo trg tovrstnega dela postavil na stranski tir. Zelo trpi tudi zasebno življenje.
Ne le strokovno znanje in primerne veščine, tudi zasebno življenje lahko veliko pove o tem, ali boš sposoben kakovostno voditi podjetje. Zgodilo se mu je tudi, da je lastnik podjetja v Nemčiji med njunim razgovorom želel videti, kako čist je njegov zasebni avtomobil, ker mu je to povedalo veliko o njegovih navadah.
Omladič je imel veliko srečo z mentorji od Hmezada do Novema, ki so ga dejansko vzgajali za naslednika, pravi. Ko so se tudi lastniki Novema v Nemčiji odločili, da bo prevzel vajeti, pa so ga vzeli v roke. Bil je na dveh specialističnih šolanjih v Nemčiji, o metodah vodenja, o komunikaciji, o teoriji menedžmenta. In tudi ko je vse to zaključil, se je moral nenehno udeleževati izpopolnjevanja na tem področju.
Damjan Kukovec je headhunter. Višja kot je osnovna plača, večje kot so odgovornosti, več je tudi drugih bonitet za kandidata za vodstveni položaj, pojasnjuje. Od letnih nagrad, bonusov, do brezplačnih mednarodnih vrtcev in šol za otroke, raznih ugodnosti za svoje partnerje, tudi do tistih pregrešno dragih najemniških stanovanj v središčih mest, za katera nihče ne ve, kdo si jih lahko privošči.
Po zadnjih dostopnih podatkih iz oktobra 2024 je v Sloveniji bruto plačo, višjo od 4000 evrov, prejemalo slabih 8,6 odstotka zaposlenih, manj kot odstotek zaposlenih pa je prejemal plačo, višjo od 8000 evrov. Najvišja povprečna bruto plača je bila pri poklicu generalni direktorji in člani uprave - skoraj 10.000 evrov bruto na mesec. Vendar pa seveda vsi podatki niso na voljo, gre tako za poslovne skrivnosti kot za statistično zaupnost.
Pri vodstvenih kadrih, ki že imajo določeno kakovost življenja, zgolj plača ne igra ključne vloge. Pomembnejša jim je na primer dejanska možnost samostojnega odločanja, kakšno sled bodo lahko pustili v podjetju, kakšne so vrednote, kako bodo zapisani v skupnosti. In tudi sam način menjave službe.
Ko se enkrat že preizkusiš kot vodja tima, se dokažeš in ti to tudi ustreza, pa lahko iščeš priložnosti za napredovanje v drugih okoljih. In takrat postaneš zanimiv tudi za headhunterje. Veliko posameznikov dobi veliko ponudb, nekateri celo po nekaj ponudb na teden. Dejstvo pa je, da povsem zadovoljnega zaposlenega tudi najspretnejši headhunter ne more prepričati v menjavo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.