Kako si pomagati v duševni stiski?

Kam smo pripeljali družbo, kako si pomagati v duševni stiski? To bosta ključni vprašanji na kateri bo v rubriki 24UR Fokus v oddaji 24UR skušala odgovoriti voditeljica Maja Sodja z gostoma: predstojnico otroške psihiatrije Pediatrične klinike UKC Ljubljana dr. Marijo Anderluh in antropologom iz ZRC SAZU dr. Danom Podjedom.

Odrasli so na robu, apatični, ni jih malo, ki bi se udrli v zemljo, ne vidijo izhoda, vse več je družinskih tragedij. V takšnih stiskah so tudi otroci. Že leto dni. Vnovično zaprtje šol je spet terjalo svoj davek. Učiteljica Jamina Mazej je na družbenih omrežjih delila iskren zapis, zapis, ki da misliti, besede s katerimi se najbrž strinja velika večina. 

"Danes moram naložiti snov v spletno učilnico ali napisati, da se vidimo jutri na zoomu. Ne gre mi, ne morem, ne eno ne drugo. Ker vem, kako bo, točno vem. Če jim bom naložila snov, bodo brez motivacije, nejevolni, morda bo kdo naredil, a večina najbrž ne. In popolnoma jih razumem. Če bom napisala, da se vidimo na zoomu, bodo sicer prišli, ker še vedno so, da me vidijo, pozdravijo. Spomnim se dni, ko sem bila bolna (covid) in so me bodrili, mi dali moč in energijo. A zdaj vem, da ne bo več takega veselja, ne bo več volje in motivacije. Slišala bom žalostne glasove in videla žalostne obraze - Učiteljica, mi bi šli v šolo!"

Mazejeva za Fokus pojasni: "To, da so enkrat doma, drugič v šoli je za otroke velik stres. Mogoče mi niti ne vemo, kako to doživljajo, kaj je v njihovih glavah. In marsikdo doma doživlja velik stres, ne vemo vsega, kar so meni govorili, se lahko za glavo primem, zato srčno upam, da se to ne zgodi več."

Na drugi strani so torej otroci, učenci, dijaki. V negotovosti, v neurejenih razmerah, brez prijateljev, zaljubljenih pogledov, v stiskah. Vsi nimajo možnosti, da bi jim kdo lahko ali znal pomagati pri snovi, ki je ne razumejo. So se naučili dovolj, bodo sploh imeli maturo, kakšna bo, bodo šli študirati? Zanje še vedno neodgovorjena vprašanja. Nika Črnko, dijakinja Gimnazije Bežigrad pravi: "Med vsemi nami je negotovost, pričakovanje, hkrati veselje in žalost. Ko slišimo dobro novico, smo navdušeni, potem se spet vse spremeni. Dejansko nikoli ne vemo, kaj pričakovati. To vpliva na naše razpoloženje in motivacijo, zato, ker ne vemo, kdaj bo tega konec."

Vse več je tudi duševnih stisk študentov. Skrb vzbuja podatek, da vsak četrti razmišlja o samomoru, skoraj 90 odstotkov jih je depresivnih in anksioznih, vse več jih posega po alkoholu, drogah. Najbolj ranljivi pa so tisti, ki poleg študija delajo še za preživetje. 

Starši se borijo za službe, povečuje se družinsko nasilje, vse več je družinskih tragedij, samomorov, ker ljudem popuščajo zavore. Prav zato je minister za zdravje Janez Poklukar napovedal imenovanje komisije, ki bo pretresla akcijski načrt za duševno zdravje do leta 2028. "Gre za pomemben segment, na katerega epidemija neposredno vpliva in je pomemben del zdravstva, ki je bil spregledan", je povedal za Sobotno prilogo.

Dijaki, učitelji, profesorji pišejo odprta pisma, stroka stvari, stvar je resna, ukrepati je treba takoj, sicer bodo posledice dolgoročne. Jim bodo odločevalci prisluhnili? 

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.