Kje vse bomo prepovedali nošenje burk in nikabov?

Pri družbenem eskperimentu nam je na pomoč priskočila Nina Toplak iz Šentjakobskega gledališča. Dogovorili smo se, da se bo oblekla v žensko muslimansko oblačilo nikab, ki zakriva obraz do te mere, da pokrije nos, usta in brado, medtem ko oči ostanejo vidne. Ko se je Nina preoblekla, smo se odpeljali v središče Ljubljane in šli na sprehod po mestnem jedru. Ves čas smo jo spremljali z dvema kamerama in beležili odzive mimoidočih. Nina se je od Kongresnega trga sprehodila po Wolfovi ulici do Prešernovega trga, od tam pa čez Tromostovje proti Mestni hiši in naprej proti tržnici.

Ker je predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec na oktobrskem kongresu stranke napovedal, da burke in nikabi ne sodijo v šole in da bi Slovenija tovrstno prepoved lahko uzakonila po zgledu Italije, smo šli k našim zahodnim sosedom. Tam so namreč 1. oktobra poleg prepovedi islamskih pokirval, ki zakrivajo obraz, omejili število tujih učencev, ki ne znajo dobro italijansko na največ 30 odstotkov na razred, za starše pa obvezen tečaj italijanščine, sicer jim grozi denarna kazen. Italijanski šolnik Leonardo Primus je eden najglasnejših kritikov ukrepov tamkajšnje vlade, za 24ur Fokus opozarja: "V Italiji že obstaja državni zakon iz leta 1975, ki določa, da mora biti obraz na vseh javnih krajih odkrit. Zato v praksi ne bo posebnih posledic. Večji pomen pa ima politični motiv, ki verjetno tiči v ozadju te odločitve. Politična utemeljitev je namreč, da lahko učenci tujega porekla na neki način upočasnjujejo učni proces italijanskih otrok." Primus pravi še, da v 25ih letih učiteljstva in ravnateljstva ni srečal niti ene deklice, ki bi nosila nikab ali burko. V celotni Italiji naj bi jih bilo okoli 100. Drži pa, da je delež tujih otrok še posebej v večjih mestih vse višji. In eno takšnih mest je Tržič, italijansko Monfalcone. Ima okoli 30 tisoč prebivalcev, skoraj tretjina je tujcev. Večino med njimi predstavljajo muslimanski delavci iz Bangladeša, ki delajo v eni največjih ladjedelniških skupin na svetu in vodilni sili v gradnji potniških križark. Z delavci živijo njihove družine, v nekaterih tukajšnjih šolah je več kot 60 odstotkov otrok tujih staršev, v javnosti pa več žensk z različnimi oblikami muslimanskih pokrival kot kjerkoli drugje v regiji. Mestno politiko zadnjih 9 let oblikuje politična desnica, najprej pod taktirko Anne Marie Cisint iz stranke Lega Mattea Salvinija, zdaj pa pod desnosredinskim županom Luco Fasanom. Kampanjo, ki mu je omogočila vzpon na županski tron, je vodil Antonio Calligaris. Član Lige, ki zagovarja izrazito restriktivno in nepopustljivo politiko do priseljencev: "Te prepovedi ne temeljijo zgolj na načelu varnosti, saj v vseh evropskih državah velja načelo, da je treba biti na javnih mestih odkrit, in sicer iz varnostnih razlogov." Muslimanke, ki bodo kršile vladni odlok, bodo plačale kazen med 200 in 1000 evri. A te kazni so tako kot prepoved povsem nepomembne, meni opozicijski deželni svetnik Enrico Bullian: "V Monfalconu je na primer več žensk muslimanskega ali azijskega porekla, ki si zakrivajo obraz, vendar ne v šoli, temveč na ulici. To počnejo s tančico in zaščitno masko, pri čemer lahko denimo trdijo, da so prehlajene ali da imajo podobne težave. Takšnih primerov torej ne moreš preprosto reševati z ukrepi za zagotavljanje javnega reda, s posredovanjem policije in podobno." Odlok je namreč, še poudarja, povzročil to, da so se skupnosti priseljencev še bolj zaprle vase. Integracija pa se je še bolj oddaljila.

Na napoved ministra Vrtovca in ta teden na vladi sprejeto novelo Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva splošno prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih, se je ostro odzvala islamska verska skupnost. Vodja Muslimanskega kulturnega centra Ela Porić opozarja, da se ustvarja nepotreben občutek, da ženske, ki nosijo naglavne rute, predstavljajo grožnjo ali so celo nezaželene, čeprav so mnoge med njimi rojene v Sloveniji in je to njihov prvi dom. O burkah in nikabih v šolah pa: "Nimamo podatka, da bi v šolah, tako osnovnih ali v srednjih, imeli učenko oziroma dijakinjo, ki naj bi nosila burko oziroma nikab, tako da se v ozadju postavlja smiselno vprašanje, kdo je pravzaprav tista tisti dejanski problem, ki se ga želi s to prepovedjo nasloviti oziroma rešiti?"

In kaj pravijo v šolah? Šli smo na ljubljansko Osnovno šolo Livada, kjer je kar tri četrt otrok tujcev, pripoveduje ravnatelj Goran Popović: "Veliko nas je, ki smo prav tako priseljenci, in tudi skozi naše primere povemo, da jih razumemo, da je potrebno prilagajanje. Mi smo ena od redkih šol, ki ima v vsaki učilnici slovensko zastavo in besedilo slovenske himne, da jih naučimo, kateri državi pripadajo. Da državo, v kateri smo, ki postaja tudi njihova druga domovina, je treba spoštovati."

 "Iskanje ravnovesja med spoštovanjem kulturnih in verskih posebnosti ter upoštevanjem skupnih pravil šole je zahtevna naloga," še pravi Popović. Dodaja, da je prepričan, da je to mogoče, če so pravila jasno določena, veljajo za vse enako in se ne spreminjajo pogosto. V 16ih letih na položaju ravnatelja, še pravi, pa niso imeli niti ene deklice, ki bi nosila nikab ali burko. 

Izvedba napovedanega posvetovalnega referenduma o prepovedi burk in nikabov oziroma zakrivanju obraza se 6. decembra ne bo zgodila. Čeprav je vladajoča koalicija sprva predlagala, da bi ta referendum izvedli hkrati z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu, je vlada ubrala neposrednejšo zakonodajno pot, saj je - kot zapisano - že potrdila predlog novele Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva splošno prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih. Novela zdaj čaka na obravnavo v Državnem zboru in pričakovati je, da jo bo koalicija podprla. Minister za javno upravo in notranje zadeve Franci Matoz ob tem napoveduje globe do 5.000 evrov za zakrivanje obraza v javnosti, natančneje od 200 do 600 evrov za zakrivanje obraza, od 1.500 do 5.000 evrov pa, če je obraz zakrit med nasilnim ravnanjem.