'Ko se boriš s korupcijo, se korupcija bori nazaj'

Za 24UR Fokus je med drugim spregovoril James Wasserstrom, nekdanji visoki uradnik Organizacije združenih narodov (OZN), ki je pred desetletjem in pol v sklopu misije UNMIK delal na Kosovu. Pri zbiranju ponudb za 3,5 milijarde evrov vreden projekt nove elektrarne in rudnika je odkril poročila o podkupninah, ki bi jih zmagovalec razpisa plačal namestniku kosovskega guvernerja, Američanu. To je nemudoma prijavil generalni inšpektorici OZN. A namesto da bi ga zaščitili, je postal tarča drakonskih povračilnih ukrepov, maščevanja in pritiskov. “Neusmiljeno so me blatili, mediji so objavljali fotografije policijskega traku na moji pisarni, moje fotografije, plakate, kako sem iskan. Začele so se preiskave proti meni. V nekem trenutku je bila celo razpisana nagrada na mojo glavo.” S pomočjo prijateljev mu je uspelo prebežati v Severno Makedonijo in najprej do Soluna v Grčiji, kjer je živel. Kasneje pa je v New Yorku najel odvetnike in se podal v dolgotrajno sodno bitko.

Claudia Escobar Mejia je bila sodnica na prizivnem sodišču v Gvatemali. Ko se je potegovala za drugi mandat, je vodja gvatemalskega kongresa njeno imenovanje pogojeval s sodbo v prid stranki podpredsednika vlade. Ponudbo je zavrnila in o tem na glas spregovorila. “Odločila sem se spregovoriti, ker sem želela ljudem sporočiti, kako pomembno je, da imamo neodvisne sodnike. To je bil prvi razlog. Drugi razlog pa je bil ta, da sem hotela, da moji otroci in moja družina živijo v državi, v kateri je spoštovana vladavina prava. In če nimate neodvisnih sodnikov, potem nimate vladavine prava.” Tudi ona se je soočila s hudimi grožnjami. “Ko se boriš s korupcijo, se korupcija bori nazaj,” pripoveduje za 24UR Fokus. Ker se v Gvatemali ni več počutila varno, je z družino zbežala v Združene države Amerike.

Grozljive poskuse, da bi jo utišali, zaradi svojega dela, razkrivanja nepravilnosti in korupcije v samem vrhu družbe in politike, doživlja tudi azerbajdžanska preiskovalna novinarka Hadija Ismajilova. Izsiljevanje z intimnimi videoposnetki, napadi, lažne obtožbe, aretacija in na koncu celo obsodba na sedem let in pol zapora. A odločena je, da ne bo odnehala. “Uničili so moje zasebne odnose, prizadelo so me. Vedo, kako. In edina stvar, ki jo lahko naredim, je … Ne morem nadzirati njihovega delovanja, nimam sredstev, da bi jih ustavila. Edino, kar lahko naredim, je, da delam, kar delam. Da ostanem v državi, tudi v oporo drugim novinarjem. In delam, kar delam.”

In žvižgači v Sloveniji? Kdo so glasniki državljanske odgovornosti, ki se upajo tudi javno razkriti? Kakšne povračilne ukrepe doživljajo? Kaj za zaščito žvižgačev pomeni nova direktiva EU o zaščiti žvižgačev, ki bi jo morala Slovenija v svojo zakonodajo prenesti do 17. decembra lani? 

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.