Kralji neba – najhitrejši in najvišji, zmorejo do 400 km/h

Ljudje imajo do njih poseben odnos zaradi njihove moči, sposobnosti, pa tudi zaradi svobodnega duha, pojasnjuje začetnik sokolarstva v Sloveniji, veterinar dr. Roman Savič. Pa vendar jih imajo v ujetništvu. Ljudje iščejo stik z naravo, imajo v ujetništvu, oskrbi, veliko različnih sicer prostoživečih živali, v nekih omejenih okoljih, in prav v tem je ključna razlika, ko gre za sokolarstvo, pravi. ''Sokolarstvo oziroma sokolarska gojitev ujed pravzaprav izhaja iz neke popolnoma druge filozofije, da ptici omogočimo, da počne ravno to, kar počne v naravi, se pravi, da tudi leti, lovi, se prehranjuje, torej živi popolnoma v skladu s svojimi življenjskimi potrebami, po drugi strani pa človek lahko to dogajanje nekako opazuje,'' pojasnjuje dr. Savič.

V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic so legalizaciji sokolarstva v Sloveniji nasprotovali od začetka, opozarjajo na posledice te dejavnosti v naravi. Krajo ptic iz narave, nepravilnosti v vzreji, pobegi v naravo ter s tem spreminjanje genoma v naravi in podobno. "Nas te stvari skrbijo zaradi populacije naravnih ujed. Pri sokolarstvu po Evropi, če ga pogledamo v državah, ki se s tem več ukvarjajo, pa imajo enako organizirano sokolarstvo, z enakimi predpisi, z obročki in vsem, se dogaja kraja iz gnezd. Sokolarji, nemški predvsem, na Slovaškem imamo te primere kraj ekstremno redkih vrst, na primer planinskega orla al pa falco rustikolus na severu. Gonilo tega so sokolarji, ker imajo očitno poleg gojenja ujed željo po nekih naravnih genih ali osveževanju populacije svojih gojenih osebkov ali zaradi prepričanja, da so ti osebki boljši lovci,'' je za 24UR FOKUS povedal Tomaž Mihelič.

Še posebej so ujede priljubljene v arabskem svetu, ki je zdaj glavni trg za vzreditelje. Več dolenjskih sokolov že živi v Dubaju. Sokolar Robert Nedanovski ima prav tam dobrega poslovnega partnerja, s katerim sta postala dobra prijatelja in se medsebojno obiskujeta. Skupaj načrtujeta celo nekakšen center za trening sokolov na Dolenjskem, kjer je za to primerno podnebje, in ne le gojenje.

Če je glavni trg za sokole arabski svet, pa je glavni trg za kragulje Evropa. ''Nekateri naši člani jih uporabljajo za biološko zaščito po podjetjih, jih učijo da lovijo vrane,'' pravi Nedanovski. Tudi številnim letališčem pri odvračanju ptic, ki so eden od razlogov za nesreče, pomagajo sokolarji, ki s svojimi šolanimi ujedami na ekološko naraven način preganjajo ptice. S sokolarjem so občasno sodelovali tudi na brniškem letališču. Že nekaj let tega ne uporabljajo več. Sicer pa ujede po svetu uporabljajo tudi za zaščito plantaž in celo meja.

Po lovskem mora vsak sokolar opraviti še sokolarski izpit, ki se opravlja na podlagi mentorstva in teoretičnega znanja. Posebnost glede na lastništvo drugih živali torej je, da mora vsak, ki se želi s tem ukvarjati, imeti primerno znanje in opravljati usposabljanje, kar je osnova za dobro oskrbo ujed. 

Sokolarji, s katerimi smo govorili, vztrajajo in tudi pozivajo druge, naj se strogo držijo zakonskih in etičnih pravil te dejavnosti. Doktor Savič, ki pravi, da to ni za vsakogar, da ne kaže popularizirati te dejavnosti, oziroma pozivati ljudi, naj se s tem množično ukvarjajo, pojasnjuje, da naj ljudje ne bi imeli prostoživečih ujed iz narave doma. ''Vse ujede, ki jih imamo sokolarji doma, so iz gojitve, jiih je možno sicer po nekaterih drugih državah, tudi v Evropi, z neko posebno licenco vzeti tudi iz narave, ampak v Sloveniji to pač ni možno,'' pravi Savič, ki dodaja, da so ''vse te ptice označene, druga možnost je potem ta, da je možnost sledljivosti starševstva, z genetskimi testi lahko dokažemo danes praktično vse.''

Sokolarstvo velja za enega najstarejših načinov lova, prvi zapisi segajo v 7. stoletje pred našim štetjem. Razvilo se je v azijskih stepah, kjer plena ni bilo mogoče ujeti iz zasede, nikamor se ni bilo moč skriti, je pa bil mogoč lov iz zraka, orle so uporabljali celo za lov na volkove in divje prašiče. Od leta 2004 je sokolarjenje pri nas uvedeno v zakon. V okviru Lovske zveze Slovenije se lahko sokolari oziroma lovi s ptico. Prav poseben status med ujedami imajo sokoli. Kristjan Nedanovski pojasnjuje: ''Ker so kralji neba, ker so najhitrejše ptice in dobesedno najvišje v tem življenjskem krogu. Ker mu nihče ne pride blizu. Dosežejo do 300, tudi 400 so že izmerili (km/h).''

Zlasti v arabskem svetu ujede dosegajo neverjetne cene. Septembra je bil na dražbi v Savdski Arabiji prodan doslej najdražji sokol za slabih pol milijona dolarjev. Tudi zato je ta trg izjemno privlačen za vzreditelje, pa tudi za tihotapce ter problematičen z vidika okoljevarstva oziroma zaščite ptic. Ob tem Mihelič opozarja: ''Znano je, da največje pošiljke nelegalnih ujed, ki so vzete iz narave, recimo iz Kazahstana, gredo na Arabski polotok."

Ujede so nedvomno izjemne, veličastne živali. Neposreden stik z njimi je resnično nekaj posebnega, vznemirljivega. Vendar so to divje živali in kot take del narave, okolja, ki si ga delimo z njimi. Z njimi in njihovim okoljem moramo ravnati skrajno spoštljivo, gojenje, vzrejo in lov z ujedami pa je nujno prepustiti izurjenim poznavalcem. In zagotoviti, da se vsi, ki se s tem ukvarjajo, držijo tako etičnih, naravnih, pa tudi človeških zakonov. 

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.