Na podlagi prejšnjih izkušenj se odločamo, kaj bomo delali vnaprej, bistvo statistike povzema statistik in matematik profesor dr. Andrej Blejec. Za to pa potrebujemo kakovostne podatke, ki jih moramo tudi znati uporabljati oziroma pravilno razumeti
Ključno je, da imamo neko distanco to tega kar slišimo in da vemo, da niso vsi viri kredibilni, da lahko pravzaprav že vsakdo naredi svojo raziskavo, pojasnjuje predsednica statističnega društva in profesorica psihologije dr. Vanja Ida Erčulj.
Ljudje lahko vedno uporabijo ali predstavijo samo del podatkov, tisto, kar jim ustreza. Vendar je to vprašanje etike ljudi, ne pa statistike, statistika je namreč zgolj orodje. ''S statistiko se da lagat, ampak lažete lahko načeloma v vsakdanjem življenju tistim, ki nič ne vejo o stvari,'' pravi prof.dr. Blejec.
Doktorica Erčulj pa dodaja: ''Pravijo, da so laži, potem so velike laži in potem je statistika, zakaj to pravijo, zato ker dejansko se statistiko res lahko zlorablja, če ni pravilno uporabljena.'' In zato moramo biti statistično pismeni
In tudi kadar imamo drugačen občutek, podatki ne lažejo. ''Tem podatkom moramo absolutno zaupati. Če prenehamo zaupati uradnim podatkom, potem ne vemo več kje smo, potem ne vemo, kako bomo šli naprej,'' še poudarja prof.dr. Blejec.
Na statističnem uradu že 81 let zbirajo raznorazne podatke. Lahko si ga lahko predstavljamo kot tovarno, ki ustvarja javno dostopno bazo, kjer je zdaj že več kot milijarda podatkov. Samo lani so za to uporabili 200 različnih podatkovnih zbirk, ki jih upravlja 84 različnih inštitutcij. Kar je seveda samo en del tega zbiranja, drug velik del zbiranja pa je še vedno anketiranje, ki pa ga izvajajo ali terensko ali prek spleta ali po telefonu, pojasnjuje Martin Bajželj iz Statističnega urada.
Podatke, ki jih redno zbirajo določajo zakoni in programi. Izvajajo pa tudi podatkovna raziskovanja, ki izhajajo iz aktualnih družbenih potreb. Pri tem so strokovni, samostojni in neodvisni. Ne gre tako, da bi si nekdo zaželel podatke, ki bi mu ustrezali, urad pa bi jih priskrbel. Se pa zgodi, da kdo njihove podatke napačno uporabi.
Podatki glede materialne blaginje kažejo, da imamo vedno več, da nam gre vedno bolje. Se pa tudi naše potrebe ves čas povečujejo, kar vpliva na to, da marsikdo ne čuti, da nam je bolje. Ampak to ni nič novega.
''Mi vsak mesec izvajamo eno anketo, ki se ji reče mnenje potrošnikov in tam v bistvu sprašujemo ljudi o gospodarskem stanju v državi, pa finančnem stanju njihovega gospodinjstva in tako naprej. In to delamo vsak mesec že od leta 1996 in od takrat mislim, da ni bilo niti en mesec, da bi bilo več pozitivnih kot negativnih odgovorov,'' pojasnjuje Martin Bajželj.
K spodbujanju in razvijanju statistične pismenosti veliko pripomorejo statistične igre – statistična tekmovanja srednješolcev. In v šolskem letu 2022/2023 smo imeli celo evropska prvaka v statistiki, ekipo Kompot, ki sta jo sestavljala Nela Copot in Blaž Kolman. V zmagovalnem videu sta se ukvarjala s tem, ali je bolje ostati v Sloveniji ali se odseliti v tujino. In kaj sta ugotovila – tudi o tem nocoj v 24UR Fokus.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.