Pred natanko tednom dni je Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za igralsko ustvarjalnost, prejel igralec Aleš Valič, eden najvidnejših slovenskih gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih ustvarjalcev. Nagrado so mu podelili za izjemen umetniški opus, ki že več desetletij pomembno zaznamuje slovenski kulturni prostor. S kakšnim občutkom ga nosi? "Nisem navajen na desni roki nositi prstana in ta prstan je res nekaj posebnega. Najbolj zaželena nagrada v Sloveniji med igralci in ko te enkrat doleti, potem si rečeš, no ja, mogoče so pa le opazili, da sem nekaj v življenju naredil."
Svojo poklicno pot je začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, nato pa se uveljavil kot eden osrednjih članov igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana. V predstavi Jez Mileta Koruna je igral dve desetletji, med drugimi s Sašo Pavček, ki Valiča opisuje kot izjemno predanega igralca: "Spominjam se smrti matere Aleša Valiča, ki je (na dan njenega pogreba) kljub temu odigral predstavo profesionalno, ampak je bilo zelo hudo za vse nas."
Da je Valič natančen igralec, dosleden, zbran in jasen v svoji nameri poudarja tudi Bojan Emeršič. Eno polnoletnost je trojica Valič - Šugman - Emeršič igrala predstavo Art in jo povzdignila v enega najtrajnejših gledaliških fenomenov pri nas. Emeršič se spominja, kako so se leti navzven spreminjali, se "širili" in "ožali".
Po letu 2004 je Valič ustvaril številne odmevne vloge tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ob tem pa pustil močan pečat še na filmu, televiziji, radiu in v gledališki pedagogiki. Žirija Borštnikovega festivala je v utemeljitvi zapisala, da Valičevo igralsko poetiko zaznamujejo izjemna intelektualna poglobljenost, psihofizična intenzivnost in izrazita občutljivost za jezik. Njegove interpretacije odlikujejo psihološka prepričljivost, natančna gradnja likov ter sposobnost, da z navidez zadržanimi sredstvi ustvari izjemno močne in čustveno prepričljive odrske osebnosti. Pomemben del njegovega ustvarjanja predstavlja tudi pedagoško delo. Kot dolgoletni profesor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani je vzgojil številne generacije slovenskih igralcev in igralk. Med njimi tudi Mateja Zemljiča, ki za 24ur Fokus pripoveduje: "Mislim, da smo se ga vsi malo bali, ampak sploh ne vem zakaj ... imel je eno tako strahospoštovanje od vseh nas. Skoraj edini profesor je bil na akademiji, ki smo ga morali vikati in obratno. Vedno je znal obdržati neko distanco ... in se mi zdi zdaj po akademiji, da je to bilo absolutno prav, ker je ostal zelo, zelo profesionalen. In potem, ko ga enkrat spoznaš kot soigralca, ko z njim začneš delati na odru, pred kamero, vidiš, da je to čisto drugačen človek."
Z Zemljičem sta skupaj igrala v uspešni seriji Skrito v raju, Valič je igral tudi v Najinih mostovih, Usodnem vinu. "Neverjetno je, kako ljudje potrebujejo slovenske serije, kako jih radi radi gledajo in kako se dobesedno poistovetijo s temi vlogami in jih sprejmejo kot svoje," razmišlja letošnji Borštnikov nagrajenec, ki ga ima občinstvo, kot poudarja Emeršič, zelo rado. In ne boste verjeli, Valič je malce kriv, da je Emeršič postal igralec.
165 vlog na odru je odigral, desetine pred kamero. Ob teh impozantnih številkah si je težko predstavljati, da je kdaj bil brez dela. A ravno od tem je pripovedal v enem od številnih intervjujev v zadnjih dneh. O tem, da ni hujšega, kot da igralec čaka na ponudbo. Pa se je Valiču to kdaj zgodilo?
Aleš Valič, glas vsake generacije. O vlogah, ki so ga zaznamovale. O sinu na odru. O sinu, ki ga ni več. O sagi s prenovo Drame. In o poklicu, ki ne odpušča.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.