Med praznovanjem in kritiko, med ideali in resničnostjo

Za rubriko 24UR Fokus smo bili v zgodovinski Philadelphiji, kjer je bila leta 1776 podpisana Deklaracija neodvisnosti, 13 kolonij je razglasilo samostojnost in se odcepilo od Britanskega imperija, kasneje je bila v Philadelphiji sprejeta tudi ustava. Številni Američani želijo z ogledom znamenitosti v starem delu mesta podoživeti rojstvo danes najmočnejše države na svetu. Mnogi so nam povedali, da še vedno verjamejo v ideale, na katerih naj bi temeljila država, predvsem v svobodo in enakost, v zamisel, da je s trdim delom mogoče doseči vse. Drugi opozarjajo, da Amerika nikoli ni presegla razkola med ideali in resničnostjo, da se ne strinjajo s smerjo, v katero gre država, hkrati pa so še vedno ponosni Američani. Toda, kot kažejo številne javnomnenjske raziskave, ki so jih v dneh pred obletnico opravili različni mediji, so Američani na sploh vse manj zadovoljni, značilni optimizem vse bolj zamenjujeta pesimizem in kritičnost do razmer v državi.

Pri tem imajo veliko vlogo gospodarske razmere. Borze in dobički velikih podjetij kažejo sliko cvetočega gospodarstva, peščica najbogatejših bogati kot še nikoli poprej. Medtem pa večina Američanov ob naraščanju življenjskih stroškov živi slabše. Vse večja težava v državi, ki sicer spodbuja individualizem in je precej strpna tudi do revščine, tako postaja naraščajoča neenakost. Kljub temu je mit o ameriških sanjah, ki obljubljajo, da trdo delo prinese boljše življenje, še vedno živ. Ob tem pa ankete potrjujejo, da Američani niso zadovoljni z Donaldom Trumpom in njegovimi ukrepi na področju gospodarstva; predvolilne obljube o nižji inflaciji in boljšem življenju za vse so bile ključne za njegovo zmago na volitvah, a jih ni uresničil.

Je pa šel predsednik za mnoge predaleč pri izpolnjevanju obljub o ostri priseljenski politiki; zaradi neurejenosti področja so sicer tudi mnogi demokrati podpirali strožje ukrepe. Toda zdi se, da so množične deportacije in brutalne akcije agentov ICE v ameriških soseskah, ki so pogosto videti kot vojaške operacije, za mnoge preveč. Kritike so se še poglobile, ko so med protesti in poskusi zaščite priseljencev agenti ICE v Minnesoti ustrelili dva ameriška državljana. Odnos do priseljencev je bil sicer v državi priseljencev, kar Amerika v svojem bistvu je, vedno zapleten. V zanimivem newyorškem Tenement Museum smo si za Fokus ogledali, kako so priseljenci v majhnih stanovanjih živeli včasih. Kdor bo muzej obiskal, bo lahko slišal zanimive zgodbe različnih družin, ki so v stavbi na Orchard Street začenjale svoje ameriško življenje.

"Sredi Pete avenije lahko nekoga ustrelim, pa še vedno ne bom izgubil podpornikov." To je že pred desetletjem izjavil Donald Trump in se le malo motil. Nekaj pristašev – predvsem tistih bolj neodvisnih, priseljencev in mladih – je v tem mandatu sicer že izgubil, tudi zaradi napada na Iran. A jedro podpornikov ostaja trdno in v to smo se prepričali na Trumpovem shodu v Washingtonu.

Najboljši predsednik v zgodovini, svetu je prinesel mir, vsi so proti njemu, so v naš mikrofon enoglasno zatrjevali sogovorniki. Na drugi strani pa so glasni očitki, da si je Trump tudi ob 250. rojstnem dnevu države prisvojil glavno vlogo in da slovesnosti niso namenjene vsem Američanom. Pa tudi, da osrednja prireditev, Veliki ameriški sejem na National Mallu, ni videti prav praznično. V to smo se prepričali tudi sami. Obiskovalcev ni veliko, vroči paviljoni, ki naj bi predstavljali ameriške dosežke in zvezne države (vse sploh niso želele sodelovati), so precej nedomiselni, cene napitkov in prigrizkov so zasoljene. Zagotovo pa je vse videti lepše med vožnjo z glavno znamenitostjo, to je panoramsko kolo, ki ponuja edinstven pogled na Washington. Ki je z Belo hišo še vedno središče svetovne politike, pa čeprav se Amerika v zadnjem času največ ukvarja sama s seboj.