'Mislil sem si, da ne more biti večno tako'

Peter Wensierski je bil eden redkih zahodnih novinarjev, ki so lahko poročali iz Vzhodne Nemčije. Z njim se je za 24UR Fokus v Berlinu pogovarjal Miha Drozg. "Gledal sem vse, kar se je dogajalo v Nemški demokratični republiki. Bilo je noro, kar so počeli z ljudmi. Vedno sem si mislil, da ne more biti večno tako. Ljudje so želeli več svobode, več neodvisnosti," pojasnjuje.

V Berlinu je bil tudi pred 30 leti. "Ti trenutki so res nepozabni. V teh dneh nisem mogel spati, hodil sem in hodil ter gledal, kaj se je dogajalo. Vse te ljudi, združene in res srečne, da je konec tega sistema zatiranja."

Dogodkov pred tremi desetletji se dobro spominja tudi Martina Konda, Slovenka, ki se je v Zahodni Berlin preselila pred 35 leti. "Eni ležijo na zidu, drugi s krampi in macolami razbijajo ta zid. Nastala je precej velika odprtina, ljudje so hodili skozi. In tako smo šli tudi mi do Brandenburških vrat. Držali smo se za roke in se trikrat sprehodili skozi srednji prehod. Potem smo odšli na stran, odprli šampanjec in nazdravili svobodi," pripoveduje.

30 let po padcu od 155 kilometrov dolge in 3,6 metra visoke betonske pregrade, ki je Berlin razdelila na vzhodni in zahodni del, ni ostalo prav veliko. Najdaljši, dober kilometer dolg ostanek zidu je največja svetovna galerija na prostem, imenovana East Side Gallery.

Spomin na simbol hladne vojne, ki je razdelil družine in prekinil prijateljstva, ohranjajo v Fundaciji Berlinski zid. "Kar smo se naučili tukaj v Berlinu, je to, da noben zid ne stoji večno. Zidovi, kot je ta, ne rešujejo političnih težav. Ljudje v letu 1961 so želeli potovati, želeli so svobodo. In ta zid je samo kupil nekaj časa sistemu. V našem primeru za 28 let," za 24UR Fokus pojasnjuje direktor fundacije dr. Axel Klausmeier.

Kaj se je dogajalo pred 30 leti, kaj je pomenil Berlinski zid, kako je bilo živeti ob njem in kako je padel? Kakšno je bilo vzdušje in upanje na današnji dan pred tremi desetletji? 

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.