Ko je Janševa vlada v senci vojne z mediji, težav s pravno državo in sistematičnih menjav direktorjev številnih muzejev ter zgodovinskih institucij marca 2021 ustanovila nov muzej, ta ni imel ne prostorov ne zbirke. Začasno je zato deloval na Jamovi ulici v Ljubljani. Tam so doslej pripravili dve razstavi, za 24UR Fokus pojasnjuje dosedanji direktor muzeja dr. Željko Oset. Zadnja je posvečena zapuščini Jožeta Pučnika. "Prikazana so dela dr. Jožeta Pučnika, pričevanja o njegovem delu in življenju, prikazujemo prebiscitno glasovnico, volilno skrinjico. V sklopu prejšnje razstave prikazujemo tudi Elanove smuči iz serije Slovenija."
Oset ob našem obisku vladne odločitve o združitvi muzejev ni želel podrobneje komentirati. Tudi pred slabima dvema letoma, ko ga je tedanji kulturni minister Vasko Simoniti imenoval za vršilca dolžnosti direktorja novega muzeja, se s pomisleki stroke, ali je samostojni muzej osamosvojitve res nujen, ni pretirano ukvarjal. "V tej javni razpravi je vendarle ključno to, kako se gleda na samo osamosvojitev. Kakšen pomen ima osamosvojitev, samostojnost, državnost. In nenazadnje tudi, kdo je zaslužen za ta zgodovinski uspeh."
Prav to, da bo novoustanovljeni muzej utrjeval pogled na osamosvojitveno zgodbo, kot jo vidi Janez Janša s krogom somišljenikov, je bil eden glavnih pomislekov, je jasen zgodovinar dr. Božo Repe. "En del generacije osamosvojiteljev skuša nekako mitizirati preteklost. Po vsem političnem kapitalu, ki so ga dobili, bi sedaj v to okvirili še zgodovino. To pa enostavno ne gre. Mi ne moremo zajeti nekega trenutka, treba je videti tudi posledice, kaj je bilo teh 30 let, kaj vse se je zgodilo."
Težava je bila tudi ta, da obdobje slovenske osamosvojitve sistematično pokrivajo že vsaj trije slovenski muzeji – Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej narodne osvoboditve Maribor, je jasen Repe. "Gradiva ni mogoče kar prenašati kot kura jajca ali pa mačka mlade iz enega dela v drugi del." Kaj vse pa pravzaprav že hranijo in razstavljajo v teh muzejih? Obiskali smo Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej novejše zgodovine Celje.
In še tretja težava: Janševa vlada je Muzeju slovenske osamosvojitve dodelila prostore v nekdanji vojašnici na Poljanski cesti, sicer namenjene Arhivu Republike Slovenije. Ta osrednja in največja arhivska ustanova v državi se namreč – pojasnjuje njen direktor dr. Bojan Cvelfar – že leta sooča s hudimi prostorskimi težavami. "Prostorska problematika Arhiva Republike Slovenije se rešuje praktično že vse od leta 1994, ko so bili prostori nekdanje vojašnice pravzaprav dodeljeni za rešitev tega problema." Težav je ogromno, od neprimernih razstavnih prostorov, predavalnic in čitalnice do neustreznih depojev za hrambo gradiva. 123 let staro nekdanjo roško kasarno, kamor se bo selil arhiv, pa zdaj vendarle obnavljajo.
Združitev muzejev sicer ne odmeva le v strokovnih krogih, še bistveno bolj razburja del politike. Na okopih so SDS, NSi in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. "To bo še ena fronta," je oster predsednik Združenja VSO Lojze Peterle. Toda ministrica za kulturo Asta Vrečko vztraja, da z združitvijo sledijo pomislekom stroke in odpirajo možnosti za še bolj poglobljeno raziskovanje tega pomembnega zgodovinskega obdobja: "Menimo, da je čas za to in zaradi tega smo ustanovili združeni muzej."
V rubriki 24UR Fokus tudi o tem, zakaj je Lojze Peterle pred tremi desetletji zavrnil najvišje državno odlikovanje, ki mu ga je podelil Milan Kučan, zdaj pa ga sprejel od Boruta Pahorja?
KOMENTARJI (830)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.