Ulica je nekaj med vadnico in odrom, pravi. Ulica je prostor neznanega, nepričakovanega, nikoli ne vem, kako bo, pripoveduje. "Vsak dan imam pomisleke, ali sem dovolj dober. In takrat, ko me na ulici ne vidite, zmaga tisti del mene, ki dvomi." Andrea ima poleg igranja tudi drugo službo. Pravi, da se z glasbo na ulici sicer da preživeti, a to je skromno življenje. A igranje na ulici ljubi. "Ko ti otrok da iz svoje denarnice 5 centov, 10 centov, pomeni, da ti je otrok nekaj dal od tega malega, kar ima. In dostikrat mi bolj pomeni tistih 10 centov kot pa 5 evrov od nekoga drugega." En oboževalec Pink Floydov je bil na slovenski obali in mu je rekel, "da mu je bilo všeč in mi je pustil 20 evrov. To zelo cenim, ker bankovci ne padejo vsak dan."
Andrea je le eden od uličnih glasbenikov in glasbenic, ki igrajo, pojejo, nastopajo na naših ulicah in trgih. Kakšne so njihove zgodbe? Kdo so? Zakaj igrajo? Zgodbe so različne in zanimive.
Ulično glasbo poznajo vse svetovne metropole, vsa mesta, ki jih obiskujejo turisti. Glasba, ki jo slišimo na ulicah, o teh mestih govori. Pripoveduje lokalno zgodbo, včasih tudi svetovne zgodbe v lokalnem okolju. Razodeva običaje in je dobrodošla kulturna popestritev. Ravno zato bi ta glasba morala biti kakovostna, a ni vedno tako. Jutri boste v rubriki 24UR Fokus slišali, kje in zakaj imajo v nekaterih mestih pravila o tem, kdo na ulici lahko igra. Kako je za ulično glasbo poskrbljeno v Sloveniji? Kdo jo skuša utišati? Kdo ulično glasbo preganja s preglasno glasbo iz zvočnikov? Kakšna je zgodovina ulične glasbe? Kako je v tujini in kako pri nas? Kaj so dobri zgledi? Zakaj nas lahko ulična glasba bogati?
Ne zamudite jutri zvečer v rubriki 24UR Fokus.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.